Statistika o prejetih in rešenih zadevah v letu 2017 po besedah predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča še vedno vzbuja optimizem, saj sodišča v celoti obvladujejo pripad, hkrati pa tudi postopoma zmanjšujejo število nerešenih zadev. Teh je okoli 160.000, kar je 13 odstotkov manj kot v letu 2016 in 55 odstotkov manj kot na primer leta 2012.

Tudi povprečen čas rešitve zadev se po besedah Florjančiča giblje v ugodni smeri - lani je znašal 3,4 meseca, v letu 2016 pa 3,7 meseca. Povprečen čas rešitve pomembnejših zadev znaša 7,7 meseca.

Če se število nerešenih zadev zmanjšuje, pa se na drugi strani zmanjšuje tudi število rešenih zadev. To je po Florjančičevem mnenju posledica zmanjševanja števila sodnikov in večje kompleksnosti zadev.

Časovni standardi posameznih zadev
Na vrhovnem sodišču tudi ugotavljajo, da nekatera sodišča ne dosegajo časovnih standardov za rešitev posameznih zadev. Med njimi je tudi vrhovno sodišče, kar je po besedah njegovega predsednika predvsem posledica predolgih postopkov imenovanja novih sodnikov ob upokojitvah starih ter tega, da so nekateri sodniki preobremenjeni z mednarodnimi dejavnostmi.

Velike težave z reševanjem zadev imajo sicer predvsem na specializiranem kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tam so po Florjančičevih besedah ustanovili posebno delovno skupino, ki je pripravila potrebne ukrepe. Rezultate bodo pogledali junija in po potrebi sprejeli nove. "Že zdaj pa lahko rečem, da brez dodatnih kadrovskih okrepitev ne bo šlo," je dejal.

Nemogoči prostorski pogoji
Na novinarski konferenci, na kateri je vrhovno sodišče predstavilo delo sodišč v letu 2017, se je Florjančič dotaknil tudi objektivnih pogojev za delo sodišč. Dejal je, da je trenutno število sodnikov, ki sicer že leta upada, najverjetneje minimum, ki ga še prenese sodni sistem.

Opozoril je, da nekatera sodišča delujejo v nemogočih prostorskih pogojih, pri čemer je poudaril, da sedem sodišč v Ljubljani deluje na kar 18 lokacijah. Zato bi moralo po njegovem prepričanju ministrstvo za pravosodje narediti natančno strategijo reševanja prostorske stiske sodišč, ki bi se je morale nato držati vse vlade.

Negativen vpliv zakonskih sprememb
Kritičen je bil do zakonodajne veje oblasti, ki da sodiščem nalaga vedno nove pristojnosti. Kot primer je navedel upravno sodišče, kjer se je zaradi zakonskih sprememb pripad zadev lani povečal za 60 odstotkov. V povezavi z upravnim sodiščem je tudi poudaril, da v zadnjem času opaža naval zadev, povezanih z omejevanjem gibanja prosilcev za azil.

Opozoril je še, da k dodatni enormni obremenitvi sodišč prispeva tudi sama država. Kot primer je navedel sodne spore na delovnih sodiščih, ko je država tožena stranka. Ta po Florjančičevih opozorilih zelo pogosto vztraja pri svojih stališčih, čeprav je iz vzorčnih primerov sodb jasno, kako bo razsodilo sodišče.