Nacionalne radijske postaje bi morale po zakonskem predlogu predvajati več slovenske glasbe kot komercialne. Foto: BoBo
Nacionalne radijske postaje bi morale po zakonskem predlogu predvajati več slovenske glasbe kot komercialne. Foto: BoBo

Novelo zakona o medijih je DZ sprejel 28. januarja, teden dni pozneje je državni svet nanjo izglasoval veto, DZ jo je znova potrdil 1. marca. V uradnem listu je bila objavljena 25. marca, veljati pa je začela 15. dan po objavi, 9. aprila.

Po 86. a členu veljavne novele bi morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Konkretno to pomeni, da bo od 100 predvajanih skladb moralo biti na nacionalnem radiu v slovenskem jeziku najmanj 40 predvajanih skladb, na komercialnih postajah pa 20 skladb.

Hitenje s popravki, ki stanje še bolj zapletajo
Veljavni zakon v prehodnih določbah predpisuje, da morajo radijske postaje navedene obveznosti začeti izpolnjevati s 1. julijem. Skupina poslancev SMC-ja, DeSUS-a in SD-ja s prvopodpisano Simono Kustec Lipicer iz SMC-ja je zato danes že vložila zakonsko dopolnilo, da morajo radijski in televizijski programi dosegati glasbene kvote tako, da se predvajana slovenska glasba porazdeli v tri časovne pasove: med polnočjo in 6. uro, med 6. in 18. uro in med 18. in 24. uro.

Poslanec SMC-ja Dragan Matić je ob tem še napovedal, da bo na to temo že v kratkem sklical sejo parlamentarnega odbora za kulturo. Predlagatelji za obravnavo predloga sprememb zakona predvidevajo skrajšani postopek.

Na popravek koalicije se je odzvala tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in pojasnila, da novelo zakona o medijih trenutno preučuje pravna služba ministrstva. Na ministrstvu morajo tudi preveriti, ali ni zadeva preveč zapletena, glede na to, da so poslanci določili kar tri časovne pasove. "Tista dikcija, ki je bila sprejeta, je bila bistveno enostavnejša kot ta," je poudarila Bizjak Mlakarjeva.

Po njenih besedah je treba ugotoviti tudi, ali je mogoče z drugačno opredelitvijo tega člena doseči enostavnejšo spremljanje izvrševanja zakonodaje.