Foto: DZ/Matej Grah
Foto: DZ/Matej Grah

Poslanci poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so glasovanja obstruirali s pojasnilom, da je na seji predvideno odločanje o vrsti pomembne zakonodaje, glasovanja pa bi pokazala, ali koalicija uživa večinsko podporo v DZ-ju, je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Po mnenju vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana imamo trenutno manjšinsko vlado.

Pri prvem delu glasovanja o zakonodajnih predlogih je sklepčnost s svojo prisotnostjo sicer omogočil poslanec NeP-a Igor Zorčič, ki je kot predsednik DZ-ja vodil sejo. Poslanec Levice Miha Kordiš in predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec sta to že komentirala na družbenih omrežjih. Po Šarčevem mnenju je zato "jasno, kdo je del opozicije in kdo ne". Marko Bandelli (SAB) pa je dejal, da je Zorčič z ravnanjem "pokazal svoj pravi obraz".

Kot je prepričan del opozicije, je Zorčič s tem, ko je ostal v dvorani, koaliciji omogočil glasovanja. Če bi odšel tudi on, bi bil DZ namreč nesklepčen, zaradi česar glasovanja ne bi bila mogoča.

Zorčič: Vnaprej sem napovedal, da bom na seji prisoten

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič. Foto: BoBo
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič. Foto: BoBo

Zorčič je zavrnil očitke, da sodeluje s koalicijo, ker se ni pridružil potezi dela opozicije. Po njegovih besedah predsednik DZ-ja pri odločanju o obstrukciji ni tako svoboden kot preostali poslanci, saj mora organizirati sejo in delo DZ-ja. Pojasnil je tudi, da je poslanski skupini nepovezanih poslancev vnaprej povedal, da sam seje ne bo zapustil.

Če bi tudi sam zapustil sejo, ne bi to po njegovem mnenju spremenilo ničesar. DZ bi slej ko prej moral obravnavati točke, ki so bile na dnevnem redu. Prav tako tudi ob njegovi obstrukciji seje ne bi glasovali o predlogu za ustavnega sodnika, saj bi bil DZ nesklepčen. Preložitev glasovanja je predlagal vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec.

Ob tem je Zorčič še poudaril, da so pred enim letom sprejeli letni načrt dela DZ-ja, prav tako pa so sprejeli tudi časovni potek seje. Kot je spomnil, so na dnevnem redu seje bile še druge tako koalicijske kot opozicijske točke, ki jih mora DZ obravnavati.

Zorčič je dodal, da bi, če bi bili na seji navzoči vsi opozicijski poslanci, lahko padel predlog novele zakona o igrah na srečo, ki je po njegovi oceni škodljiv.

Če se bo tudi v prihodnje dogajalo, da na sejah DZ-ja in delovnih teles ne bo navzočih dovolj poslancev, potem bodo nesklepčni in ne bo mogoče sprejemati odločitev, je še opozoril Zorčič.

Po poročanju TV Slovenija je Zorčič glasoval proti zakonoma o dohodnini in o igrah za srečo, vzdržal pa se je pri glasovanju o zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Krivec je dejanje Zorčiča označil za državotvorno, saj da se je v preteklosti že opekel, ko je glasoval proti temu, kar kot predsednik DZ-ja predstavlja. "Mislim, da je v tem trenutku naredil tisto, kar je moral, in da mu bo to predvsem koristilo," je poudaril Krivec. Ob tem je dejal, da ima opozicija po poslovniku DZ-ja sicer pravico do obstrukcije, a da so se v danem primeru "ustrelili v koleno", saj so na seji glasovali tudi o predlogih zakonov, ki so jih podali v opoziciji.

Opozicijska obstrukcija spodletela

Tudi vodja poslancev SMC-ja Gregor Perič se je na svetovnem spletu Zorčiču zahvalil za državotvornost. Ob tem je obstrukcijo opozicijskih strank označil za polomijo, s čimer so pokopali tudi zakone, ki so jih predlagali sami.

Prvak LMŠ-ja Marjan Šarec pa je ob odločitvi Zorčiča, da ne zapusti seje, dejal, da "danes niso časi za tako imenovano pahorjanstvo, ampak so časi, ko se je treba odločiti, na kateri strani si". Po njegovih besedah se morajo poslanci odločiti med tem, ali podpirajo demokratične sile, ki se trudijo, da bi država ostala v normalnih tirnicah, in tem, da vladajočim, ki kršijo norme in načela pravne države, omogočijo vladanje in sprejemanje zakonov.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je ob tem izpostavil, da sam ne vidi nobenega razloga, zakaj je Zorčič ostal v dvorani, saj bi sejo lahko vodil eden od podpredsednikov DZ-ja.

Po besedah vodje poslanske skupine SD-ju Matjaža Hana pa je današnje dogajanje na seji dokaz, da je Zorčič v DZ-ju zagotavljal kvorum in da se verjetno ne zaveda, da je postal predsednik DZ-ja, ker v opoziciji takrat niso zagotovili kvoruma.

"Dejstvo je, da smo v opoziciji, tisti pravi opoziciji, danes želeli pokazati, kakšno podporo ima vlada v DZ in očitno je gospod Zorčič tisti, ki se je postavil na nasprotno stran od naše opozicije," pa je dejala predsednica SAB-a Alenka Bratušek.

Prestavljeno glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Predsednik republike Borut Pahor je po obstrukciji sporočil: "Na zadnjih posvetovanjih s poslanskimi skupinami je bila kandidatu dr. Svetliču zagotovljena zadostna podpora za izvolitev, po vložitvi kandidature pa jo je skupina nepovezanih poslancev odtegnila. Pred preloženim glasovanjem se bo predsednik republike po potrebi posvetoval s poslanskimi skupinami, ki kandidata podpirajo, in kandidatom dr. Svetličem."

Poslanci so imeli med drugim na dnevnem redu glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika, Roku Svetliču. Ta je predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in že četrti kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je predlagal predsednik države Borut Pahor. Doslej so bili neuspešni Andraž Teršek, Anže Erbežnik in Janez Kranjc. Za Svetliča je Pahor ocenil, da bi lahko dobil zadostno podporo, po vložitvi njegove kandidature pa so se v javnosti pojavili namigi, da naj bi Svetlič lani poleti na posvetu o migracijah govoril o streljanju migrantov, kar pa je zanikal.

Kandidat za ustavnega sodnika za izvolitev na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov, tako da pred začetkom seje ni bilo jasno, ali bo potrjen. Podporo so mu že prej odrekli poslanci strank KUL-a in nepovezani poslanci. Odsoten je bil tudi poslanec DeSUS-a, Ivan Hršak. Danijel Krivec (SDS) je nato po številnih prekinitvah in odhodu dela opozicije in več prekinitvah predlagal, da se glasovanje o tem prestavi na eno od naslednjih sej. Predlog je na koncu podprlo 45 od 46 prisotnih poslancev.

Predtem so poslanci razpravljali tudi o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, kar so pozneje tudi potrdili.

Zakon o dolgotrajni oskrbi primeren za nadaljnjo obravnavo

Zakon o dolgotrajni oskrbi gre naprej

Kot omenjeno, je bilo na dnevnem redu tudi več glasovanj o predlogih, ki so jih poslanci obravnavali v prejšnjih dneh. Pretekli četrtek so tako opravili splošno razpravo o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega so poslanci odločili, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Za predlog je glasovalo 45 poslancev, proti ni bil nihče.

Razprava o predlogu, ki ga je v parlamentarni postopek vložilo ministrstvo za zdravje, je sicer pokazala različne poglede na predlagane rešitve. Medtem ko so koalicijski poslanci poudarjali nujnost sistemske ureditve področja, pa v opoziciji opozarjajo predvsem na pomanjkanje virov financiranja.

Noveli zakona o dohodnini in igrah na srečo uspešno skozi obravnavo

Poslanci so zadnji dan glasovali tudi o noveli zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in razbremenitev dohodkov iz kapitala. Poslanske skupine so v ponedeljkovi razpravi imele glede predvidenih sprememb različna mnenja. Zakon je bil sprejet s 43 glasovi za in tremi proti.

Poslanci so z glasovanjem potrdili tudi predlagane spremembe zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim omogočile več prirediteljev klasičnih iger na srečo, primerne za nadaljnjo obravnavo. Za je glasovalo 39 poslancev, proti sta bila dva.

Prepoved frackinga že četrtič padla

Prepovedi frackinga ne bo

Poslanci so znova zavrnili tudi predlog sprememb zakona o rudarstvu, ki so ga v zakonodajni postopek z željo prepovedati hidravlično lomljenje v Sloveniji, s tem pa preprečiti načrte britanske družbe Ascent Resources za vrtanje v Petišovcih, v postopek že četrtič vložili v Levici, LMŠ-ju in SD-ju. Za zakon je glasovalo pet poslancev, proti jih je bilo 38.

Predlog zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki so ga pripravili v petih opozicijskih poslanskih skupinah, ni dobil dovolj glasov za nadaljnjo obravnavo. Proti je glasovalo 43 poslancev.

DZ je poleg tega potrdil priporočila k poročilu varuha človekovih pravic za lani, s katerimi bi vsem institucijam in vsem funkcionarjem na vseh ravneh priporočili upoštevanje priporočil iz varuhovega poročila. V njem je sicer predlaganih 128 novih priporočil.

Novela zakona o poslancih končala zakonodajno pot

Zakonodajno pot je končal predlog novele zakona o poslancih, s katero so poslanci NeP-a in SD-ja predlagali drugačno ureditev nezdružljivosti funkcij poslancev. S predlogom, po katerem bi črtali predvideno sankcijo prenehanja poslanskega mandata, namesto tega pa za kršitve predpisali odvzem poslanske plače, drugih poslanskih skupin niso prepričali.

DZ za upoštevanje varuhovih priporočil

DZ je s 44 glasovi za in enim proti sprejel priporočilo k poročilu varuha človekovih pravic za lani, s katerim so vsem institucijam in vsem funkcionarjem na vseh ravneh priporočili upoštevanje priporočil iz varuhovega poročila. V njem je sicer predlaganih 128 novih priporočil.

Horvat ne bo namestnik varuha človekovih pravic

Poslanci so s 26 glasovi proti in 17 za zavrnili ponovno imenovanje Mihe Horvata za namestnika varuha človekovih pravic. Horvatu bo mandat potekel 29. marca prihodnje leto.

Izredna seja: Razprava o potrebi po predčasnih volitvah

Stališča poslanskih skupin na izredni seji DZ-ja so pokazala različne poglede strank na razmere v državi in potrebo po predčasnih volitvah. Razpravo na to temo so zahtevali v opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, SAB-u, Levici in NeP-u, v katerih tudi menijo, da je za skrb vzbujajoče stanje v državi kriva vlada, ki mora odstopiti. V koaliciji vse očitke zavračajo.

V Levici vladi med drugim očitajo sistematično ustvarjanje izrednih razmer od prvega dneva mandata, denimo z večernimi dopisnimi sejami z malo razprave in "oholim enačenjem strankarskih interesov z interesi države".

"Svoboda izražanja javnega mnenja je, da lahko vsak pove, kaj misli. Lahko je polemično, lahko je provokativno, ampak na način, ki ne posega in ne ogroža pravice soljudi," je izpostavil Branko Grims iz SDS-a in dodal, da je t. i. koalicija KUL prava "koalicija sovraštva". Poslanec NSi-ja Blaž Pavlin je ugotavljal, da je Slovenijo epidemija še bolj razdvojila, naraslo je tudi nezaupanje do strokovnjakov. Po njegovem mnenju je to odgovornost tudi politike, tako vlade kot opozicije. V NSi-ju se zavedajo, da bi lahko vlada kakšno stvar bolje skomunicirala, kakšen ukrep bi bil lahko bolj premišljen

Tudi Jani Ivanuša iz SNS-a je menil, da se ravno predlagatelji seje vseskozi trudijo rušiti ravnovesje v državi in umetno ustvarjati izredne razmere. Spomnil je, da v tujini ne problematizirajo uporabe solzivca in gumijevke.

Do članov prejšnje vlade je bila kritična tudi Mojca Žnidarič iz SMC-ja. "Izredne razmere ste ustvarili tisti, ki ste v začetku lanskega leta, ko nam je grozila ena hujših epidemij zadnjega časa, odstopili," jim je očitala.

Nasprotno pa menijo v SAB-u, kjer ocenjujejo, da Slovenija predčasne volitve "krvavo potrebuje". Po besedah poslanca SAB-u Andreja Rajha se vlada požvižga na hierarhijo pravnih aktov in temeljna ustavna načela.

Vodja poslanske skupine NeP-a Janja Sluga vladi očita politizacijo policije, ki, kot je poudarila, ni strankarski organ vlade. "Zato notranji minister s svojimi politično nastavljenimi sodelavci z ministrstva ali pa kabineta predsednika vlade in poslanci, vašimi seveda, nimajo kaj početi v operativnih štabih policije," je dejala.

Razmer v policiji se je dotaknila tudi poslanka LMŠ-ja Jerca Korče. Kot je dejala, se zavedajo, kako pomembno je, da ljudje zaupajo policiji. "Vemo tudi to, da je marsikateremu policistu bilo težko ob dejstvu, da je moral na ukaz nad ljudi s silo."

Poslanka SD-ja Meira Hot pa je ugotavljala, da je vladi v pičlih dveh letih uspelo porušiti temelje demokratične in pravne države ter Slovenijo postaviti ob bok državam, kot sta Poljska ali pa Madžarska.

Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS-a pa je v svoji predstavitvi stališča razmišljal, da če bi bili nosilci oblasti brezgrešne osebe, potem demokracija sploh ne bi bila potrebna. "Vsako dejstvo iz življenja visokih javnih uslužbencev mora biti obravnavano z najstrožjimi merili zaradi moči, ki jim je zaupana in s katero razpolagajo. V nasprotju z drugimi državljani so dolžni trpeti neprestano, pa tudi pretirano kritiko. V demokraciji si namreč oblast in moč ne zaslužita zaupanja, ampak nasprotno," je dejal. Ob tem pa je poudaril, stvari niso nikoli enostavne, demokracija pa je zgrajena iz sivih con, protislovij in nepopolnosti.

Zorčič zavrača obtožbe dela opozicije