Prvi uradni krog koalicijskih pogajanj je bil "zelo uspešen", je po skoraj štirih urah sestanka dejal prvi mož Gibanja Svoboda (GS) in najverjetnejši kandidat za mandatarja za sestavo vlade Robert Golob. Dogovorili so se o časovnici. Vlado bodo poskušali sestaviti do 3. junija, pod pogojem, da se še pred 13. majem dogovorijo o večini vsebinskih točk in lahko pravočasno vzpostavijo novo koalicijo v DZ-ju.

V sredo se bodo začela delovna pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe, pa tudi o spremembah zakona o vladi.

O imenih in razrezu ministrstev se po navedbah Goloba še niso pogovarjali. Pripraviti ga želijo do konca tedna. Glede razdelitve mest, za kar se omenja, da bi štiri ministrska mesta lahko pripadla SD-ju in tri Levici, je dejal, da so zaenkrat znotraj teh izhodišč, "plus minus eno ministrstvo".

Kakšna bo vloga SAB-a in LMŠ-ja, ki se nista uvrstila v parlament? Ti dve stranki bosta v kvoti Gibanja Svoboda, je navedel Golob. Z njimi se bo od začetka pogovarjal GS, je dodal. Sicer pa se ti pogovori uradno še niso začeli, stekli bodo v prihodnjih dneh.

Na tokratnih pogajanjih so se tudi dogovorili, da sta v resnici cilj dva mandata, je nadaljeval. Le tako se bodo lahko resno lotili razvojne vizije. Dogovorili so se tudi, da če hočejo deliti, morajo najprej ustvarjati. Obenem je treba poskrbeti za najšibkejše. "Ta dva na videz protislovna cilja bomo takoj naslovili."

Usklajevanja o mestu predsednika DZ-ja še niso stekla. Ena izmed možnosti je, da to mesto prevzame Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda. Golob je potrdil, da je to ena izmed možnosti na mizi, vendar dogovora ni, za to pa je še čas.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je navedla, da večjih vsebinskih zapletov ni na vidiku. Ozračje je dobro, sledijo vsebinska pogajanja o koalicijski pogodbi. Napovedala je, da bo do petka bolj jasno, kakšen bo razrez ministrstev. Dodala je, da na mizi še niso imeli nobenega "vsebinskega papirja". Sicer pa bo prihodnja vlada po njenih navedbah spoštovala ljudi, poslušala civilno družbo in sledila razvojnemu desetletju.

Koordinator Levice Luka Mesec je tudi bil mnenja, da so pogajanja uspešno stekla. Določili so časovnico, predstavili prioritete vsake stranke in prvi obrisi vlade se že kažejo, je navedel. To bodo v Levici v prihodnjih dneh obravnavali na strankinih organih. Napovedal je, da bo to vlada, ki bo gledala v leto 2030, ki bo operativna in ki bo "po dolgem času res levosredinska".

"Nekatera ugibanja, ki so v javnosti, niso napačna," pa je na vprašanje o tem, kaj so prioritete Levice dejal Mesec. V javnosti se namreč ugiba, da bi Levica utegnila zasesti resorje sociale, šolstva in kulture.

Sorodna novica Kdo so neuradne kandidatke in kandidati za ministrske položaje?

Goloba sta na pogajanja spremljala namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v času vlade Marjana Šarca Sanja Ajanović Hovnik, sicer nekdanja vidna članica SAB-a, in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo v času vlade Alenke Bratušek Bojan Kumer. Fajonova sta spremljala glavni tajnik stranke Dejan Levanič in predsednik strokovnega sveta SD-ja Milan M. Cvikl. Mescu sta se na pogajanjih pridružila generalni sekretar stranke Simon Maljevac in sekretar poslanske skupine Matej Kolenc.

Video: Posnetek novinarske konference

Kdo vse naj bi kandidiral

V medijih je zaokrožil neuraden razrez resorjev in kandidatov. V Gibanju Svoboda so sicer že javno povedali, da bodo prevzeli finančno ministrstvo, zdravstvo, področje infrastrukture in okolja, notranje ministrstvo (kandidatka je Tatjana Bobnar). V SD-ju so kandidati za ministre Tanja Fajon za zunanje zadeve, Dominika Švarc Pipan za pravosodje, v igri sta tudi Milan M. Cvikl in Andreja Katič. V Levici se poleg Luke Mesca omenjata še Asta Vrečko in Matej T. Vatovec. Lahko bi prevzeli šolstvo, kulturo ter delo in socialo, to sicer zanima tudi SD, je poročala novinarka Radia Slovenija Nataša Mulec.

Na mizi je način združitve infrastrukturnega in okoljskega ministrstva, pa tudi razdružitev šolskega ministrstva, in sicer na ministrstvo za osnovne in srednje šole ter na visoko šolstvo, znanost in digitalizacijo. Mogoče so tudi spremembe glede ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Da bi Marjan Šarec in Alenka Bratušek zasedla ministrska položaja, je, kot je bilo prejšnji teden razumeti Goloba, malo verjetno. Bi pa utegnila postati državna sekretarja, kar naj bi bil rezultat pogovorov o združevanju strank pod streho Gibanja svoboda. V Golobovi stranki se sicer zavzemajo za sodelovanje s strokovnimi sodelavci LMŠ-ja in SAB-a, pa tudi z nekaterimi poslanci, je še poročala Nataša Mulec.