Oskrba ljudi, ki so v socialnih težavah in nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, je s pravilniki sicer urejena, v praksi pa prihaja do odstopanj od pravilnikov in dogodkov, ki razviti državi ne morejo biti v ponos. Foto: Dani Modrej
Oskrba ljudi, ki so v socialnih težavah in nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, je s pravilniki sicer urejena, v praksi pa prihaja do odstopanj od pravilnikov in dogodkov, ki razviti državi ne morejo biti v ponos. Foto: Dani Modrej

V praksi pa se je že dogajalo, da so pri odpustu iz bolnišnice uporabnike Kraljev ulice preprosto odložili pred naslov stalnega prebivališča, kar je v nekaterih primerih pomenilo kar bližnji center za socialno delo. Sodelavci Kraljev ulice pa se tudi spomnijo primera, ko so po odpustu iz bolnišnice brezdomca v popoldanskih urah pripeljali pred zaprta vrata društva Kralji ulice in ga tam pustili.

Bivalna enota
Čeprav bi uporabnik društva Kralji ulice potreboval redno oskrbo, je prepuščen dobri volji svojih sosedov in predstavnikov nevladnih orgnanizacij. Foto: MMC RTV SLO

Osmi člen navodila ministrstva za zdravje in ministrstva za delo določa, da bolnika, "ki mu zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja, niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu iz bolnišnice ni mogoče odpustiti, če ni urejena neposredna premestitev v institucionalno varstvo."

Rešilec
V društvu Kralji ulice opozarjajo, da v praksi prihaja do primerov, ko so njihovi uporabniki po odpustu iz bolnišnice odloženi kar pred vrata CSD-jev ali društva v popoldanskih urah, ko tam ni več nikogar. Foto: BoBo

"Vidiš. Mi bi tukaj morali izvajati strokovne programe s področja socialnega dela, tako pa moramo menjati plenice," se nasmehne, medtem ko ugotavljava, kako pravilno namestiti novo plenico.

Možaka na postelji sem sicer prvič spoznal nekaj tednov pred tem srečanjem. Ob mojem prvem obisku je mož v petdesetih letih prav tako ležal na postelji, saj je zaradi šibkega zdravstvenega stanja gibalno zelo omejen. Zdravstveni izvid vključuje dve strani diagnoz, med njimi tudi cirozo jeter in alkoholno demenco, ki sta posledica več desetletij zlorab alkohola in prepovedanih mamil. Mož je bil dolga leta brezdomec. Po letih čakanja le dobil dodeljeno bivalno enoto za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih, a so ga obenem dohitele zdravstvene težave, zaradi katerih nima moči za samostojno gibanje.

Kljub vsem diagnozam je mož pri polni zavesti in sposoben pogovora. Pripoveduje mi o odraščanju, izkušnjah v vojski, zgodbe iz časov, ko se je zdravil v komuni, in pove, da ima tudi hčerko, ki pa je že deset let ni videl. Večjo težavo pa mu predstavlja kratkoročni spomin. Tako ne ve natančno, kdaj je nazadnje jedel. Pripoveduje tudi, da je bil včeraj v bolnišnici, čeprav sodelavci Kraljev ulice povedo, da je bil nazadnje v bolnišnici pred dobrim tednom dni.

Oni tudi povedo, da je njegovo zavedanje sveta okoli sebe odvisno od dneva. Tako pridejo tudi dnevi, ko sodelavcev društva, ki mu redno pomagajo sploh ne prepozna. Prav tako ni sposoben sam opravljati potrebe niti zadrževati urina. Ob najinem zadnjem obisku je najprej potarnal, da je lačen, zato sva mu prinesla sendvič, čeprav je imel ob postelji v plastični embalaži shranjen pasulj, ki pa ga ni mogel sam odpreti. Še slabše je z zdravili, saj ima predpisanih več različnih tablet, ki jih mora jemati zjutraj, popoldne in zvečer, a se ne zaveda dobro, kdaj mora vzeti katera zdravila, prav tako pa ima težave s kratkoročnim spominom. Tako sodelavca društva le nekaj minut po tem, ko mu ta da zadnjo tableto vpraša: "Kaj pa zdravila?" Preden ga zapustiva, se sodelavcu društva zahvali za to, da ga je preoblekel in mu zamenjal posteljnino, potem pa sprijaznjeno reče: "Vidiš, z mano so same težave."

Pri oskrbi omejen na dobro voljo sosedov in nevladnikov
Mož je le eden od starejših uporabnikov društva Kralji ulice, ki so ga dohitele zdravstvene posledice življenja na ulici in zlorabe alkohola in mamil. Upanja zanj na dolgoročno izboljšanje stanja ni več, bi pa lahko njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšali redna uporaba predpisanih zdravil in primerna oskrba, a mož tega nima na voljo. Samostojno zdravil ne more jemati zaradi pomanjkljivega kratkoročnega spomina in občasnih težav pri dojemanju realnosti. Pri oskrbi, ki jo nujno potrebuje, je tako omejen na dobro voljo svojih sosedov v bivalni enoti in skrb sodelavcev društva Kralji ulice, ki moža dnevno obiskujejo, razen ob koncih tedna, zato so ponedeljki vselej negotovi glede stanja, v katerem bo možakar. "Našli smo ga že na tleh, v fekalijah, lačnega, premraženega …" pojasnjuje sodelavka Kraljev ulice.

Tako kot v nekaterih primerih so se tudi zanj v društvu Kralji ulice obrnili na različne naslove, ki bi lahko možakarju zagotovili primerne razmere za preostanek življenja, a so se znašli pred neskončnim prelaganjem odgovornosti z enega organa na drugega in zavrnitvami. Za oskrbo na domu prek zavodov je moški premlad, saj so do nje upravičeni le starejši od 65 let. Podobno je z vlogami za oskrbo v domovih za starejše, saj je le malo takih, ki sprejemajo mlajše od 65 let, pri njih pa, tako kot vsi drugi, trčijo ob čakalne vrste. Poskusili so tudi nasloviti negovalne bolnišnice in paliativno oskrbo, a so bili obveščeni, da njegovo zdravstveno stanje ni tako, da bi bil do tovrstne oskrbe upravičen.

Iz bolnišnice odpuščeni kar na ulico
Po več kot dveh mesecih pošiljanja dopisov na različne naslove ima tako zdaj moški zagotovljeno oskrbo na domu prek ljubljanskega zavoda, vendar ga obiskujejo le enkrat tedensko, domnevno zaradi kadrovske stiske. Drugi obisk tedensko opravlja sicer usposobljena negovalka iz druge države "na črno", z gotovinskim plačilom. Preostale dni osnovno nego opravljajo člani društva Kralji ulice in sosedje v bivalni enoti. V praksi pa to pomeni, da možak obleži v lastnih izločkih, tako kot sva ga našla skupaj s sodelavcem Kraljev ulice.

V mesecih iskanja stalnejše rešitve so se pri Kraljih ulice večkrat obrnili tudi na nujno medicinsko pomoč, saj je bilo včasih njegovo stanje, tako, da so pomislili tudi na najhujše. A to so le kratkoročne rešitve, saj so moškega ob stabiliziranju zdravstvenega stanja preprosto odslovili iz bolnišnice in ga pripeljali nazaj v osamo njegove bivalne enote. V praksi se je že dogajalo, da so pri odpustu iz bolnišnice uporabnike Kraljev ulice preprosto odložili pred naslovom stalnega prebivališča, kar je v nekaterih primerih pomenilo kar bližnji center za socialno delo. Sodelavci Kraljev ulice se tudi spomnijo primera, ko so po odpustu iz bolnišnice brezdomca v popoldanskih urah pripeljali pred zaprta vrata društva Kralji ulice in ga tam pustili.

Razhajanja med teorijo in prakso
Že pri odpustu iz bolnišnice so razvidna razhajanja med teorijo in prakso zdravstvene oskrbe ljudi v slabem socialnem položaju in ljudi brez stalnega prebivališča. Ko smo o tovrstnih primerih povprašali ministrstvo za zdravje, so nam odgovorili, da so s tovrstno problematiko seznanjeni in da brezdomci "nikakor niso brezčutno odpuščeni na cesto". Ob tem poudarjajo, da je prednostna naloga zdravstva reševanje življenj, za bolnike ki nimajo primerne nastanitve, "pa tim strokovnjakov že od začetka zdravljenja išče mogoče rešitve".

To je tudi določeno v Navodilu o zagotavljanju zdravstvene in socialno-varstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic. Osmi člen navodila ministrstva za zdravje in ministrstva za delo določa, da bolnika, "ki mu zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu iz bolnišnice, ni možno odpustiti, če ni urejena neposredna premestitev v institucionalno varstvo". Ob tem velja navesti, da je pred kratkim podobno zgodbo doživel še en uporabnik Kraljev ulice, ki so ga hoteli pustiti v petek popoldne na naslovu njegovega stalnega prebivališča, ki pa je center za socialno delo Šiška. Šele po posredovanju sodelavcev Kraljev ulice so uporabnika zadržali v bolnišnici.

Kaj še preostane bolnim brezdomcem?
Ena od pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja, je tudi patronažna zdravstvena nega, še pojasnjujejo na ministrstvu, zanjo pa mora izdati delovni nalog izbrani osebni zdravnik. Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da je zdravnik pri sprejemanju strokovnih odločitev svoboden in neodvisen, in dodajajo, da lahko pacient, ki meni, da mu je kršena pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, vloži zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic.

Kaj torej preostane bolnikom, ki se jim zdravstveno stanje ne bo izboljšalo in nimajo nikogar, ki bi lahko skrbel zanje? Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da se v primerih s kompleksno socialno situacijo izvajalci zdravstvene dejavnosti povežejo s centri za socialno delo, lahko pa zaprosijo tudi za nujno intervencijo. Izpostavljajo pa tudi paliativni pristop, ki zajema celovito oceno bolnikovih potreb, kjer se izvajalci zdravstvene dejavnosti s pacienti, ki nimajo razvite socialne mreže, dogovorijo, kje želi biti oskrbovan. Lahko je tudi oskrbovan doma, kjer se organizira, praviloma doplačljiva, negovalna podpora, pri kateri pa lahko pomagajo tudi različni prostovoljci. "Tako oskrbo je treba načrtovati zelo zgodaj v poteku bolezni, preden so simptomi bolezni že tako izraženi, da bolnik ni več sposoben sodelovati," še navajajo na ministrstvu.

Populacija odvisnikov od heroina se stara
A praksa je, kot kaže primer izpostavljen v uvodu, pogosto drugačna. Možak iz uvoda tako ostaja prepuščen dobri volji socialnih delavcev iz društva Kralji ulice, pomoči sosedov, ki mu pomagajo pri pranju in sušenju oblek in posteljnine (rjuho, prepojeno z urinom, sva po najinem zadnjem obisku s sodelavcem Kraljev ulice vrgla v smeti), oskrbi prek zavoda in oskrbi prek dela na črno. Ob tem v društvu Kralji ulice opozarjajo, da bo tovrstnih primerov čedalje več, saj se populacija uporabnikov heroina stara in prihaja v leta, ko postanejo vidne zdravstvene posledice njihovega načina življenja.

V praksi pa se je že dogajalo, da so pri odpustu iz bolnišnice uporabnike Kraljev ulice preprosto odložili pred naslov stalnega prebivališča, kar je v nekaterih primerih pomenilo kar bližnji center za socialno delo. Sodelavci Kraljev ulice pa se tudi spomnijo primera, ko so po odpustu iz bolnišnice brezdomca v popoldanskih urah pripeljali pred zaprta vrata društva Kralji ulice in ga tam pustili.

Osmi člen navodila ministrstva za zdravje in ministrstva za delo določa, da bolnika, "ki mu zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja, niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu iz bolnišnice ni mogoče odpustiti, če ni urejena neposredna premestitev v institucionalno varstvo."