Delovna aktivnost starostnikov spodbudno vpliva tudi na njihovo zdravstveno stanje, poudarja predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje. Foto: Pixabay
Delovna aktivnost starostnikov spodbudno vpliva tudi na njihovo zdravstveno stanje, poudarja predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje. Foto: Pixabay
Upokojenci
Srebrna ekonomija ima prednost tudi z vidika prenosa znanj in izkušenj. Foto: BoBo
Okrogla miza
Udeleženci okrogle mize so opozarjali, da dolgoročne vizije Slovenija na področju srebrne ekonomije nima. Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič

Udeleženci okrogle mize o srebrni ekonomiji, ki je bila v okviru 18. festivala za tretje življenjsko obdobje v ljubljanskem Cankarjevem domu, so predvsem poudarili, da je pojem srebrne ekonomije pri nas zelo slabo poznan. Tako je predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Kranjc opozorila, da "srebrna ekonomija ne pomeni samo tega, da z reklamami nekaj prodamo upokojencem. Upokojenci nimamo denarja veliko, imamo pa drug kapital, ki ga lahko ponudimo." Ob tem je navedla paradoks, da mlade omejujejo na trgu dela, ker nimajo izkušenj, na drugi strani pa ljudje z izkušnjami izgorevajo, zato je po njenem mnenju ključnega pomena najti sodelovanje tudi med generacijami.

Kritična je do tega, da to medgeneracijsko sodelovanje v praksi zvodeni na to, da "najdejo nekega starostnika, ki zna plesti košare in se potem predlaga, da bi ta človek učil mlade plesti košare, kar je veščina, ki mladim ne bo bistveno koristila". Po njenem mnenju je medgeneracijsko sodelovanje bistveno tako za ohranjanje človeškega kapitala, ki se ga pri starostniku zavrže. "Stvari, ki bi jih delali v srebrni ekonomiji, niso službe, temveč gre za občasna, krajša dela, ki so prilagojena 21. stoletju. Delo se je zelo spremenilo in zato moramo tudi izumiti nove oblike dela, kar dobro deluje tudi v družinskih podjetjih." Poudarila je tudi, da je ohranjanje delovne aktivnosti in spodbujanje dela upokojencev koristno z vidika njihovega zdravja in morebitne eksistencialne krize po upokojitvi.

Slovenija zaostaja za EU-jem
Upokojeni veleposlanik Slovenije v Ruski federaciji in novinar Gospodarskega vestnika Dušan Snoj je poudaril, da je Slovenija na področju srebrne ekonomije omejena z zakonodajo, ki v javnem sektorju zahteva upokojevanje starostnikov, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. "Slovenija je na 28. mestu v EU-ju po deležu zaposlenih po 65. letu starosti, ki znaša 5 odstotkov." Snoj je ob tem poudaril, da imamo tudi v Sloveniji primere, kot je vodstvo družbe Medex, kjer starostniki aktivno in uspešno sodelujejo, tudi potem ko že imajo izpolnjene pogoje za upokojitev. Delovna aktivnost starejših pa je, tako Snoj, spodbudna tudi z vidika prilivov v javne finance.

Da starejši predstavljajo pomemben vir medgeneracijskih izkušenj in prenosa znanja, je poudarila tudi Magda Zupančič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudarila je, da ima Slovenija hudo neizkoriščen potencial srebrne ekonomije z vidika delovne aktivnosti starejših, ki bi še radi delali. Starejši pa so po nekaterih študijah deležni tudi diskriminacije na delovnem mestu, zato se hitreje upokojujejo, saj so tudi manj zadovoljni na delovnih mestih.

Spremembe zahtevajo dolgoročno strategijo
Kot vzroke za to, da je pri nas srebrna ekonomija "v povojih", je izpostavila "nagel in brutalen umik starejših s trga dela po ZUJF-u", prav tako pa imamo tudi v Sloveniji neprijazne davčne in pokojninske sisteme, ki "ne spodbujajo nadaljevanja dela." Po njenem mnenju je v Sloveniji pomanjkanje vlaganja v odgovorno prestrukturiranje in vseživljenjsko učenje. "Žalostno je, da veliko ljudi reče, da bo po upokojitvi začelo delati stvari, ki jih veselijo."

Kot primer dobre prakse je navedla Finsko, ki je z izdelanimi ukrepi spodbudila razvoj srebrne ekonomije. "Staranje se potem ni več dojemalo kot problem na delovnem mestu, ampak so starejši lahko svoje inovativne ideje začeli razvijati tudi po upokojitvi." Po zgledu Finske, ki je desetletje vlagala v ukrepe in tudi ozaveščanje ljudi o pomenu srebrne ekonomije, bi lahko tudi Slovenija po mnenju Zupančičeve, strateško pristopila k spodbujanju delovne aktivnosti starejših, ne zgolj z ad-hoc spremembami zakonodaje. Zlasti je na tem področju izpostavila podjetništvo, saj trendi kažejo, da se ljudje za samozaposlitev pogosto odločajo zaradi avtonomnega nadaljevanja svoje poklicne poti. "Glede na to, da se premikamo v družbo znanja, kjer so pomembne tudi izkušnje, je možnosti veliko, da se bo srebrna ekonomija razvijala naprej."

"Upokojenci, ki imajo ideje, nimajo denarja"
A eno je teorija, drugo pa praksa, poudarja Boris Janez Bergant iz Zveze društev upokojencev Slovenije. Opozorilje, da se je že z določbo, da predstavlja pokojnina 40 odstotkov plače, okoli 40 odstotkov upokojencev pahnilo pod prag revščine. "Potem so tu dodatki na delovno dobo, ki v praksi pomenijo, da delodajalca stane starejši več, ne glede na njegove kompetence. V praksi to pomeni tudi, da delodajalci dajo tem ljudem neko stimulacijo, zato da gredo sami na zavod." Bergant je bil kritičen tudi do Kranjčeve, ki je izpostavila, da bodo v prihodnosti vsa dela prekarna "saj prekarnost pri nas pomeni tudi revščino." Zato je poudaril, da v srebrni ekonomiji pomembno vlogo igra pri nas tudi siva ekonomija.

"Tisti upokojenci, ki imajo ideje za poslovno udejstvovanje, nimajo denarja. Banka nekomu pri 75 letih ne da posojila. Tudi sam sem delovno aktiven na desetih področjih, ampak iz principa zgolj prostovoljno, saj gre vsak prihodek v dohodnino." Po Bergantovem mnenju je zato ključno vprašanje, kako gospodarstvo spodbuditi k pomenu unovčevanja izkušenj. "V podjetju, v katerem sem delal, zdaj nimajo nikogar, ki bi poznal celoten sistem dela, kar je včasih moral poznati tudi generalni direktor. Preprosto je vsak delal samo svoje delo in zdaj ni celote znanja, napredoval pa je tako ali tako samo z leti. Pa ne gre zato, da ta človek tega znanja ne bi želel osvojiti, le nihče ga ni k temu spodbujal." Bergant je poudaril, da se je treba pogovoriti tudi o naših plačah, ki bi morale zagotoviti tudi dostojne pokojnine.

Spodbuditi tiste, ki želijo delati
Predstavnica Sindikata upokojencev Slovenije Dunja Bohorič je dejala, da je pri razpravi o nadaljevanju dela starejših treba postaviti tudi vprašanje, kaj to za starostnike tudi pomeni. "V prvi vrsti se nekomu, ki še dela, odvzame del pokojnine." Težava pa je tudi pri začasnem ali občasnem delu. Zaradi visokih dajatev pa se starejšim, ki bi radi delali le občasno, to tudi ne izplača. Prav tako je prepričana, da je sistem vrednotnic nespodbuden in da je povečal obseg sive ekonomije. "Vrednotnica za nekoga, ki je star 80 let, pomeni neko nepotrebno administracijo in se pač raje odloči za gotovino, medtem ko so občasne pogodbe tudi visoko obdavčene." Bohoričeva je ob tem poudarila, da bi morali spodbuditi ljudi, ki želijo ostati dejavni, kar bi bilo bolje tudi za državno blagajno, "ne pa da pred televizorjem čaka, kdaj bo prišel na vrsto".