55. člen izenačuje vpisne pogoje med maturanti, ne glede na to, ali opravijo poklicno ali splošno maturo. Foto: BoBo
55. člen izenačuje vpisne pogoje med maturanti, ne glede na to, ali opravijo poklicno ali splošno maturo. Foto: BoBo

Izenačitev vpisnih pogojev za dijake splošne in poklicne mature je bila že v preteklih letih predmet številnih strokovnih razprav na SAZU-ju, državni komisiji za splošno maturo in strokovnem svetu za splošno izobraževanje. Vsi ti organi so ugotavljali velik pomen široke splošne izobrazbe in opozarjali na škodljivost neupoštevanja zakona o visokem šolstvu, ki omogoča vpis v univerzitetne študijske programe le po strokovni vertikali, je za Radio Slovenija poročal Jože Žura.

Do zdaj je torej veljalo, da se je na univerzitetni študij lahko vpisal dijak s poklicno maturo in izobrazbo z istega strokovnega področja. S 55. členom interventnega zakona, kot ga predlaga resorna ministrica Simona Kustec, bo dijakom s poklicno maturo omogočen vpis v vse univerzitetne programe, meni ravnateljica Gimnazije Novo mesto in predsednica Skupnosti splošnih gimnazij Slovenije Mojca Lukšič. "Kar pa je seveda skregano z vsakimi strokovnimi argumenti, zdravo pametjo in predvsem nima nobene zveze s covidno situacijo in absolutno ne spada v interventni zakon," je prepričana.

Epidemija po ne spreminja teh strokovnih argumentov in ne zahteva uzakonjenja preteklih nezakonitosti, še menijo v skupnosti in dodajajo, da je "šolski sistem je premišljen sistem in vsakršna sprememba, kot je spreminjanje prehajanja med posameznimi stopnjami izobraževanja, lahko povzroči nepopravljive posledice". "To bi se pokazalo v zniževanju splošnega znanja v populaciji," so še opozorili.

Državni izpitni center opozarja na diskriminacijo

Po mnenju Državnega izpitnega centra predlagana rešitev povečuje diskriminacijo v odnosu do kandidatov z opravljeno splošno maturo. Kot so navedli, v letu 2020 splošna matura in poklicna matura nista bili spremenjeni, kar pomeni, da so bili tudi v letu razglašene epidemije ohranjeni izobrazbeni standardi v obeh oblikah zaključevanja srednješolskih programov.

Objektivne razmere bodo za dijake oz. kandidate na obeh maturah tudi v prihodnjem letu enake, zato po njihovem mnenju tudi ni razloga, zaradi katerega bi morali spreminjati veljavne pogoje za vpis, opredeljene v zakonu v visokem šolstvu.

Univerza v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO
Univerza v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO

Najavljena sprememba za kandidate z opravljeno poklicno maturo ničesar ne izboljšuje oz. v njihovem izobraževanju ničesar ne olajša. Obenem pa diskriminira kandidate, ki bodo opravljali splošno maturo v celoti, so še zapisali v sklepu, ki ga je Državni izpitni center sprejel po korespondenčni seji.

Ministrstvo: Pri členu ne bomo vztrajali

Z ministrstva za izobraževanje so pozno popoldne sporočili, da v okviru zakonodajnega postopka šestega protikoronskega svežnja ne bodo vztrajali pri rešitvi, po kateri bi se v času epidemioloških razmer izenačili pogoji poklicnih in splošnih maturantov za vpis na fakultete.

Kot so pojasnili, je sicer vlada s predlogom sledila strokovni oceni Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), da se v oteženih epidemioloških razmerah s tem ukrepom pomaga ciljnim skupinam in visokošolskim zavodom pri vpisu. Ker je del omenjenih skupin izrazil odklonilno mnenje do tega ukrepa, pa v okviru zakonodajnega postopka šestega protikoronskega svežnja pri njem ne bodo vztrajali, so v pisni izjavi za STA zagotovili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Izenačitev poklicne in splošne mature razburja

Pikalo: "Absolutno nesprejemljivo"

Tudi po oceni podpredsednika SD-ja in nekdanjega šolskega ministra Jerneja Pikala gre za "absolutno nesprejemljiv predlog", ki nima ne strokovne podlage ne nikakršne povezave z ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije, pomeni pa razkroj slovenskega izobraževalnega sistema.

Nekdanji šolski minister Jernej Pikalo predlog označil kot
Nekdanji šolski minister Jernej Pikalo predlog označil kot "absolutno nesprejemljiv". Foto: BoBo

Kot je pojasnil, je predlagana sprememba namreč nesorazmerna in povzroča neenakopravnost med dijaki, ki so opravili splošno in poklicno maturo. Predlog pomeni velik korak nazaj v slovenskem izobraževalnem procesu, saj niža kakovost znanja, njegova uveljavitev pa bi močno škodovala izobraževalnemu procesu v prihodnosti. Po njegovem mnenju namreč ni sprejemljivo, da bi vlada tako pomembno vsebino obravnavala v predlogu zakona, ki naj bi bil namenjen izključno blaženju posledic epidemije.