Vlada in poslanci so se na koalicijskem vrhu sestali tretjič letos. Na prvih dveh srečanjih so obravnavali izhodišča zdravstvene reforme in reformo plačnega sistema, tokrat pa so se lotili davčne in šolske reforme.

Premier Robert Golob je že februarja v parlamentu pojasnjeval, da želi vlada znižati obremenitev dela, zvišati pa davčno obremenitev premoženja in očitno je šla razprava na koalicijskem vrhu v podobno smer. "Vemo, da je danes Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu v svetu in po drugi strani med najmanj obdavčenimi po premoženju," je spomnil Golob po razpravi. Kot je dejal, je pomembno, da se najprej ugotovi, kakšen je neto dohodek posameznih oseb in hkrati, kakšno je premoženje posameznika, šele potem pa se začnejo ukvarjati s spremembami.

Spremembe bodo po njegovih pojasnilih šle v smer preglednosti dejanskega premoženja in dejanskih prihodkov, pa tudi sprememb dohodninske zakonodaje in sprememb zakonodaje pri davku na premoženje. "Časovnica bo taka, da bomo skušali ujeti leto 2024 s spremembami dohodninske zakonodaje, s katerimi bi večinoma razbremenili plače, in spremembe davka na premoženje z letom 2025," je še pojasnil.

Poudaril je, da se bo zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je v pristojnosti občine, ohranilo: "Vanj načeloma ne bomo posegali, tako da ostanejo stvari primerljive z zdajšnjim stanjem." Razprava bo javna, transparentna in široka, iskali bodo družbeni konsenz, na kakšen način zbrati dovolj finančnih virov za reforme, je še zagotovil in spomnil, kakšen je bistven namen davkov: "Davki so namenjeni eni sami stvari: da živimo v socialno pravični državi."

Cilj je prenovljen, pregleden davčni sistem, v katerem bodo "več prispevali tisti, ki jim njihova ekonomska moč to omogoča"

Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da so izhodišča pripravljali že od lani: "Ključna ugotovitev je, da potrebe družbe na eni strani in davčni sistem na drugi ne gresta več skupaj oz. sta vedno bolj narazen. Zato želimo z davčnim sistemom nasloviti tudi te naraščajoče potrebe družbe."

Poudaril je, da so možnosti države na tem področju omejene, saj se vračajo fiskalna pravila, ki se jih je treba držati. Po njegovi oceni je ključna težava davčne zakonodaje v tem, da so se v zadnjih dveh desetletjih z različnimi popravki "uveljavljale določene parcialne rešitve", nihče pa ni pogledal sistema kot celote. Z reformo niso želeli iti predaleč, je zagotovil Boštjančič in dodal, da so spremembe na dohodninskem področju nujne. "Na ministrstvu zagovarjamo, da gremo v sistem t. i. neto obdavčitve dohodka, torej v sistem odbitkov, namesto zdajšnjega veljavnega sistema olajšav," je razložil in dodal, da želijo s tem poenostaviti sistem, ki bo tako postal bolj transparenten, "hkrati pa bo onemogočal davčno optimizacijo na način, ki ni nikoli bil zamišljen".

"Imamo sistem, v katerem se zelo nejasno prepletajo dohodki posameznika," je pozneje še dodatno obrazložil in dodal, da je obstoječi sistem postavljen na način, da svoje dohodninske napovedi relativno težko razumemo. Skozi dopolnitve zakona o dohodnini se je po mnenju ministra ustvaril nepregleden sistem, "sračje gnezdo". Zato predlagajo sistem davčnih odbitkov, ki bo enak za vse. Kar pomeni, da se bo tudi ničelni dohodninski razred, ki je na 5000 evrih, v prihodnje lahko bistveno povečal: "V tem paketu bomo naslovili vprašanja različnih davčnih olajšav, ki so se leti prikradle v sistem."

Poenostavljen sistem, kjer ni več olajšav, kot so regres, prehrana, prevoz na delo ...

Boštjančič je ob tem spomnil, da smo več let reševali vprašanje visoke obdavčitve plač z olajšavami, kot so prevoz na delo, prehrana, regres, 13. plača… "S tem smo skušali reševati visoke obremenitve plač. Sistem, ki ga predlagamo, je enoten, da del teh neobdavčenih prihodkov prestavimo v ničelni dohodninski razred, zaradi česar se ta lahko precej poveča, tudi do nekaj tisoč evrov."

Na ta način se sistem poenostavi, hkrati pa se upoštevajo vsi prihodki posameznika, tudi socialni transferji. To naj bi naslovilo tudi številne anomalije obstoječega sistema. Minister je podal primer zaposlenih, ki niso želeli prejeti 13. plače, ker bi jim dodaten dohodek lahko preveč znižal obseg socialnih transferjev. "Želimo sistem, v katerem se bodo vsi dohodki šteli v enako osnovo, od katere pa se bodo odbijali odbitki, kot je vzdrževanje družinskih članov ipd."

Progresivna obdavčitev nepremičnin

Drugo področje reforme pa so nepremičnine oz. davek na premoženje, pri katerem pa se za zdaj osredotočajo pretežno na nepremičnine, saj so ostale možnosti po Boštjančičevem mnenju "zelo skromne". Pri nepremičninah bo obdavčitev progresivna (višja obdavčitev za vsako dodatno nepremičnino, pri čemer bo pomembnejša vrednost kot število nepremičnin v lasti), je poudaril in dodal: "V veliki meri se to ne bo tikalo večine prebivalcev Slovenije." Tudi pri drugih zakonih ne pričakujejo bistvenih sprememb, "ampak lažje razumevanje olajšav. Je pa eden izmed ciljev tudi ta, da se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika."

Z ministrstva za finance so pozneje sporočili, da obdavčitev nepremičnin oziroma premoženja ni novost, "večina nepremičnin je že danes obremenjena z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)". "Zakon, ki ureja to obdavčitev, je bil sprejet leta 1988. Po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije ta zakon sicer ne velja, se pa (začasno) uporablja. Obdavčitev nepremičnin želimo zato postaviti na nove temelje, v okviru katerih se bo namesto dosedanjega nepreglednega točkovanja nepremičnin pri odmeri davka izhajalo iz vrednosti nepremičnin," so še dodali na ministrstvu.

Pod tretjo točko bodo skušali nasloviti vprašanja, ki so se pojavila skozi leta sprejemanja in spreminjanja davčne zakonodaje, pri čemer je Boštjančič omenil znižanje stopnje DDV-ja, olajšave pri dohodku pravnih oseb ... "O tem se želimo v prihodnjih mesecih pogovarjati, verjamem, da bo prišlo tudi do določenih sprememb."

Zagotovil je, da bo razprava o reformi široka in bo vključevala tako strokovno kot splošno javnost. "Cilj je prenovljen davčni sistem, ki bo transparenten, pregleden in hkrati bolj naravnan k temu, da več prispevajo tisti, ki jim njihova ekonomska moč to omogoča."

Tanja Fajon: Okrepiti moramo vire javnega financiranja

Predsednica koalicijskega SD-ja in zunanja ministrica Tanja Fajon je glede prenove davčnega sistema dejala, da so izhodišča, predstavljena na koalicijskem vrhu, dobra. "Strinjamo se, da potrebujemo večji javni učinek financ, okrepiti moramo vire javnega financiranja za kritje potreb vseh ljudi. Narediti moramo bolj pravičen sistem in pravičneje porazdeliti bremena na način, kdor ima več, plača več."

Dodala je, da je davčna reforma zagotovo ena zahtevnejših reform, a je vsekakor potrebna. Napovedala je, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši družbeni konsenz. "Edini način, da bodo naše javne finance resnično zdrave in da bomo lahko izpeljali načrte, ki smo jih v zadnjih mesecih obljubili, je, da vse pravice financiramo iz davkov in prispevkov in ne na račun zadolževanja."

Tanja Fajon je dejala, da so predlogi ministrstva za finance takšni, da jih po prvi grobi oceni stranka SD v veliki meri lahko podpre, predvsem pri prenovi obdavčitve premoženja. Po besedah Tanje Fajon naj bi v SD-ju predlagali še, naj se prejemniki kapitalskih dobičkov obdavčijo s progresivnimi razredi, namesto s trenutno nepravično enotno davčno osnovo.

Tašner Vatovec: Pravičnejši sistem

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je dejal, da je stranka zadovoljna z izhodišči davčne reforme, ki jih je predstavilo ministrstvo za finance. Reforma gre v smeri poenostavitve davčnega sistema, zaradi česar naj bi bil ta tudi bolj pregleden, predvsem pa gre v smeri pravičnejšega sistema, je dejal Tašner Vatovec. "Spopadamo se s številnimi izzivi sodobnega sveta, začenši z okoljsko krizo in ostalimi situacijami, kot je starajoča se družba in pomanjkanje solidarnostne infrastrukture v državi. Zato je prenova davčnega sistema potrebna, da se v družbi na bolj pravičen način porazdeli bogastvo in se investira nazaj v družbo, da bodo ljudje imeli čim več od tega, kar ustvarimo."

Po srečanju je potekala še redna seja vlade, na kateri so obravnavali izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja.