Svet za nacionalno varnost je vladi dovolil, da DZ-ju predlaga aktivacijo 37. a člena, ki omogoča podelitev izjemnih pooblastil vojski, je povedal zunanji minister Karl Erjavec.

Na podlagi člena, ki je bil v zakon o obrambi vnesen lani oktobra, lahko DZ, če to zahtevajo varnostne razmere, z dvotretjinsko večino na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, nasprotujejo, začasno omejujejo gibanje ljudi ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Vlada bi vojski dodatna pooblastila podelila zaradi obvladovanja aktualnih migracijskih razmer.

Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, ne dlje kot za tri mesece z možnostjo podaljšanja.

Katič: Gre za enega izmed stopnjevalnih ukrepov
Potem ko bo o izjemnih pooblastilih že ta teden odločal odbor za obrambo, bo predlog po neuradnih informacijah že prihodnji teden romal v DZ, kjer se mu obeta potrebna dvotretjinska večina. Poleg koalicijskih strank bosta predlog verjetno podprla še SDS in NSi, ZL je podporo predlogu odrekel.

Da bo predlog za dodelitev izjemnih pooblastil že prihodnji teden obravnaval DZ, je potrdila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Po njenih besedah gre za enega izmed stopnjevalnih ukrepov vlade, s katerim želi vlada obvladati migrantski tok. Delovanje policije in vojske bodo stopnjevali glede na razmere, čeprav je položaj za zdaj še obvladljiv, Katičeva opozarja, da ni jasno, kaj vse še sledi. Tako bo v sodelovanju s policijo na meji tudi več vojakov, maksimalno število vojske v dnevni izmeni je po njenih besedah podobno kot takrat, ko je v Slovenijo prihajalo bistveno več prebežnikov kot zdaj. A če bi bilo treba, bi te številke še povečali, je dodala.

Ustavno sodišče zavrnilo referendum
Za četrtek zjutraj je sicer že sklicana nujna seja odbora za obrambo, na kateri bodo obravnavali zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih dopolnitev zakona, ki jo je na začetku februarja vložil varuh človekovih pravic. K temu so ga pozvali na Radiu Študent, kjer so že pred tem zbirali podpise pod pobudo za začetek referendumskih postopkov o tem zakonu. DZ je razpis referenduma zavrnil, ustavno sodišče pa je temu pritrdilo.