Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vsa štiri vprašanja za premierja, s katerimi se začenja seja DZ-ja, se nanašajo na dogajanje, povezano z epidemijo koronavirusne bolezni 19, njenimi posledicami za socialni položaj ljudi in javnofinančno sliko države ter z ukrepi vlade za zajezitev teh posledic.

Poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer je na premierja Janeza Janše naslovil vprašanje o vplivu javnofinančnih kazalnikov na prihodnost Slovenije in njenih prebivalcev.

Gre za napovedi IMF-ja, Evropske komisije in Umarja. Slovenija naj bi imela padec BDP-ja sedem odstotkov, kar je povprečje EU-ja. Vlada to napoved jemlje kot realno. Evropska komisija napoveduje skoraj enako rast prihodnje leto na podlagi ukrepov, ki jih je storila Slovenija, meni premier.

"Eden od ključnih zakonov, ki ni tretji koronapaket, je zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je stalo okoli 400 investicij oz. projektov. Mnogi so imeli zagotovljeno financiranje, imeli so svoj trg, stalo pa je zaradi tega, ker je Slovenija država, ki ima največ predpisov na glavo prebivalstva na svetu," je odgovoril Janša.

"Če to zaženemo, bo vplivalo na gospodarsko rast v odstotkih, ne desetinkah, ne da bi bila za to potrebna posebna sredstva," je dodal.

"Večja je rast, več je denarja v proračunu, več je denarja, zato država ne načrtuje rezov v prejemke ljudi," je še pojasnil premier.

Žarišča okužb so bili domovi starejših občanov (na fotografiji Dom starejših občanov Krško). Foto: BoBo
Žarišča okužb so bili domovi starejših občanov (na fotografiji Dom starejših občanov Krško). Foto: BoBo

V pripravi načrt za domove starejših občanov

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z novim koronavirusom v domovih za starejše občane so bili po oceni ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja uspešni, saj v 90 odstotkih domov niso zaznali okužbe. So pa dejavnosti ministrstva že usmerjene v oblikovanje načrta za obvladovanje okužb ob morebitnem drugem valu, je v DZ-ju pojasnil minister.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v odgovoru na vprašanje poslanke LMŠ-ja Jerce Korče na seji DZ-ja pojasnil, da na ministrstvu oblikujejo delovno skupino za pripravo načrta za obvladovanje okužb, v katero bodo vključeni stroka, predstavniki izvajalcev in obeh pristojnih ministrstev. Protokoli bodo po njegovi napovedi pripravljeni v najkrajšem mogočem času, želi pa si, da bi bili strokovni in dobri, podprti z izkušnjo pandemije, pa tudi preprosti in uporabni.

Korčetova je v svojem vprašanju sicer spomnila, da so domovi za starejše občane postali žarišče okužbe in da je bilo največ okuženih in umrlih prav tam. Ocenila je, da so v domovih zaposleni bili bitko, država pa da jih je prepustila samim sebi. Ministra za delo je vprašala, ali se do določene mere vendarle ne čuti objektivno odgovornega za to, da je bilo 80 odstotkov smrtnih žrtev covida-19 ravno v domovih za starejše občane. Cigler Kralj je zagotovil, da so v štirih domovih, kjer se je virus najbolj razširil, tako ekipe v domovih kot ekipe na ministrstvu za delo ter v lokalnih civilnih zaščitah vložile veliko napora in dela, da bi jim kar najbolj pomagale.

Izredna seja zaradi domov za starejše občane?

Levica zahteva sklic skupne nujne seje odborov DZ-ja za zdravstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide na temo velikega števila okužb in smrti zaradi covida-19 v domovih starejših občanov. Med drugim predlagajo ugotavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti v povezavi z odločitvami o poteku zdravljenja in oskrbe stanovalcev.

V Levici so danes spomnili, da je bilo po podatkih do 20. maja 86 od skupaj 106 umrlih za covidom-19 stanovalcev domov starejših občanov. To pomeni, da je bilo več kot 80 odstotkov vseh smrti v državi, povezanih z boleznijo covid-19, v teh domovih.

V medijih so se prek zaposlenih v domovih za starostnike pojavile informacije, da je bilo na neprimeren ali celo nezakonit način vnaprej odločeno, kdo od starostnikov bo v primeru okužbe in nastopa bolezni covid-19 deležen nastanitve in zdravljenja v bolnišnici in kdo ne. "Uvrščanje stanovalcev na 'sezname odpisanih' in sprejemanje odločitev o paliativni oskrbi starostnikov 'na zalogo' brez njihove vednosti in brez vednosti njihovih svojcev je treba najostreje obsoditi," je poudaril poslanec Levice Primož Sitar.

Gantar: Seznamov za odpis ni bilo

Na vprašanja o številu okuženih in umrlih v domovih za starejše je odgovarjal tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Poslanec Levice Siter je v svojem nastopu namreč med drugim dejal, da so iz več virov dobili informacije o t. i. seznamih za odpis. Vendar pa je minister takšne informacije odločno zavrnil. Pojasnil je, da je bil vsak, ki je potreboval zdravljenje, premeščen v bolnišnico. V lažjih oblikah, brez izrazitih znakov respiratornega infekta ali pljučnice, pa hospitalizacija ni bila primerna, je dodal.

Po Gantarjevih besedah starejše v domovih, ki so v povprečju stari okoli 86 let, mnogokrat spremljajo številna bolezenska stanja. Poleg tega je v Sloveniji v povprečju večje število postelj v domovih na tisoč prebivalcev kot v drugih državah, zaradi česar je delež umrlih višji.
Po drugi strani pa je bilo od 18.800 oskrbovancev v domovih za starejše okuženih le 1,7 odstotka, je minister dodal v odgovoru na vprašanje poslanca SAB Vojka Staroviča. Še do teh okužb pa je po njegovih besedah prišlo v domovih, kjer so bile okoliščine zares specifične.

Gantar je tudi pojasnil, da jih je med tistimi starostniki, ki so okuženi ostali v domovih, 214 ozdravelo brez potrebe po bolnišničnem zdravljenju. Umrlo jih je 55, pri čemer pa minister ne razpolaga s podatki, ali so vsi umrli zaradi covida-19 ali vzporedno s to okužbo. "To je velika razlika," je poudaril.

Ministrica Simona Kustec je pojasnila, da je do preteklega petka več kot 52.000 študentov dobilo krizni dodatek. Foto: BoBo
Ministrica Simona Kustec je pojasnila, da je do preteklega petka več kot 52.000 študentov dobilo krizni dodatek. Foto: BoBo

Krizni dodatek za študente

Država je do preteklega petka solidarnostni dodatek v znesku 150 evrov izplačala 52.180 študentkam in študentom. Prav danes pa se izteče tudi rok za študente, ki vlog za ta dodatek še niso oddali in želijo nakazila prejeti do 1. junija, je na seji DZ-ja v odgovoru poslancu pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.

Kustečeva je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS-a Tomaža Lisca pojasnila, da je bila odločitev za enkratni solidarnostni dodatek za vse redne in izredne študente izraz simbolne skrbi za to pomembno skupino v družbi. Po njenih informacijah je bila Slovenija edina država v Evropi, ki je tej skupini namenila kakršen koli solidarnostni ukrep.

Ministrica je ob tem tudi poudarila, da je ta ukrep za ministrstvo pomenil precejšen sistemski zalogaj. Praktično čez noč so morali namreč vzpostaviti celovit sistem, ki je omogočil izplačevanje tega dodatka.

Stiske turističnega sektorja

Poslanca SD-ja Janija Prednika je zanimal (ne)odziv vlade na stiske ljudi zaradi epidemije novega koronavirusa, čeprav so jih opozarjali in predlagali rešitve, denimo več kot sto organizatorjev glasbenih prireditev, ki so bile prepovedane zaradi odloka o zbiranju. Do danes niso prejeli odgovora, kaj šele rešitve, je opozoril Prednik. Prav tako je pismo na vlado naslovila industrija srečanj, v katero sodijo različni subjekti iz turističnega sektorja. "Druge pomoči ni, kot so boni in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo," je opomnil Prednik.

"Če ne bi bilo ukrepov iz prvega in drugega svežnja protikoronske zakonodaje, ki jih je bilo deležnih 1,3 milijona ljudi, bi imeli dodatno več kot 250.000 več brezposelnih. Tudi v sektorjih, ki jih naštevate. Vsi, ki so bili na čakanju, so prejemali 80 odstotkov plače, espeji še vedno dobivajo UTD. Kar se tiče turizma, je bila vrsto ukrepov, ki so pomagali tudi turizmu, v katerem dela skoraj 60.000 ljudi. Če ne bi pomagali, bi bilo še 60.000 brezposelnih iz turizma, na ta sektor so vezane tudi druge panoge. Ko bodo začele oživljati bazične dejavnosti turizma, bodo zaživele tudi spremljevalne. Vendar ne prej, kot bodo pogoji. Slovenija je med prvimi, ki jih sprošča," je pojasnil Janša in dodal, da bo konec junija verjetno jasna slika prizadetosti v storitvenih dejavnostih, ki jim bo treba posvetiti pozornost.

Janša poslancem: Rezov v dohodke ne bo

Opozorila na dejanja oblasti

Janez Janša je odgovoril tudi na vprašanje poslanke Levice Violete Tomić, ki je opomnila na proteste proti politikam vlade in dejanjem oblasti.

"Kdaj mislite odstopiti? Vsakič, ko ste na oblasti, bremenite državo s svojimi frustracijami, zgodbicami, starimi več kot 70 let?" je premierja med drugim vprašala poslanka Levice.

"Kar je bilo prebrano, niti ne zahteva odgovora. Toliko neumnosti naenkrat je težko dati na papir. Bom pa vedno branil vašo pravico, da to počnete," je Tomićevi odgovoril Janša.

Poslanca SDS-a Marka Pogačnika pa je zanimala premierjeva ocena učinkovitosti ukrepov iz prvega in drugega protikoronskega svežnja ter glede nadaljnjih korakov vlade pri sprejemanju ukrepov.

"Ukrepi, ki jih bo vlada sprejemala, da Slovenija v prihodnje raste, nastajajo. Določene priprave so bile lahko izvedene. Eden od rezultatov je zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije. Zelo pomembno je, da vidimo znake iz okolja, kamor največ izvažamo. Evropska komisija bo predstavila program za pomoč evropskega gospodarstva po epidemiji. Ne bo se slučajno imenovala zeleni program. Kar pomeni, da se bodo poskušala spodbujati določena prestrukturiranja v industrijski oziroma gospodarskih panogah, ki so bila nekje na razpotju že pred samo epidemijo. Če povem za primer, v Sloveniji več kot tisoč podjetij dela za evropsko oziroma svetovno avtomobilsko industrijo. Nekateri malo, nekateri veliko, nekateri pretežno, skratka smo zelo vpeti v to proizvodnjo. Več držav trenutno, nekatere bodo to ta teden najavile, razmišlja o subvencioniranju nakupov hibridnih ali pa električnih avtomobilov. To zahteva masovno prestrukturiranje v teh panogah in vlada namerava z ukrepi izrazito podpreti te reformne ukrepe za prestrukturiranje, ker je to pač prihodnost," je odgovoril Janša.

"Ključno pa je, da ustvarjamo okolje, kjer je podjetništvo zaželeno in kjer se podjetnikom ne grozi ter imenuje za izkoriščevalce. Ključno je tudi, da se zmanjša birokracija, ki duši podjetništvo," je še dodal premier v odgovoru na poslansko vprašanje.

Koordinator Levice Luka Mesec je pred začetkom seje kritiziral obravnavo tretjega svežnja ukrepov. Foto: BoBo
Koordinator Levice Luka Mesec je pred začetkom seje kritiziral obravnavo tretjega svežnja ukrepov. Foto: BoBo

Levica kritična do obravnave tretjega svežnja

V poslanski skupini Levica izražajo nezadovoljstvo nad načinom obravnave predloga tretjega svežnja protikoronskih ukrepov. Kot poudarjajo, je seja odbora DZ-ja za delo o tem predvidena praktično sredi noči, kar po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca pomeni, da želi vlada čim bolj omejiti razpravo in od obravnave odtrgati civilno družbo.

Mesec je poudaril, da je vlada že prva dva svežnja protikoronskih ukrepov sprejela čez noč, brez javne razprave in z zavračanjem vseh predlogov opozicije, ukrepi pa da so nedorečeni. "Oba svežnja sta zato neučinkovita, o čemer pričajo podatki: razdeljenih je 20 odstotkov predvidenih pomoči, zamrznjen je bil le dober odstotek kreditov, do 15. maja pa ni bilo izdano nobeno državno poroštvo za likvidnostna posojila podjetij," je nanizal Mesec, prepričan, da je vlada tako birokratizirala postopke, izključevala celotne skupine in zavračala predloge, da so učinki prvih dveh svežnjev v veliki meri zgrešili svoje cilje.

Vlada se je po Meščevih besedah podobno lotila tretjega svežnja ukrepov. "Na kolegiju predsednika DZ-ja prejšnji teden je bilo obljubljeno, da bodo pristojna delovna telesa tretji protikoronski sveženj obravnavala v četrtek, po koncu redne seje DZ-ja. Nato pa se je koalicija odločila z zakonom pohiteti – za obravnavo na odboru za delo so ga uvrstili v torek po prekinjeni seji DZ-ja. V torek je na dnevnem redu seje DZ-ja, če bo izkoriščen ves čas, predvidena razprava skoraj do polnoči, kar pomeni, da se bo obravnava tretjega protikoronskega svežnja začela ob polnoči," je dejal Mesec pred današnjim začetkom redne majske seje DZ-ja.

Redna seja do srede

Majska redna seja bo predvidoma trajala do srede, na njej pa se napoveduje še nekaj pestrih razprav o predlagani zakonodaji. Tako bodo poslanke in poslanci med drugim govorili o zaostritvi pogojev za nevladne organizacije v upravnih postopkih, povezanih z zakonom o ohranjanju narave, o nedeljskem zaprtju trgovin in tudi o izjemnih pooblastilih vojske na meji. Ob koncu tedna pa je predvidena še izredna seja, na kateri bo DZ potrjeval tretji protikoronski sveženj.

Prenos 17. redne seje državnega zbora lahko od 12. ure dalje spremljate na 3. programu TV Slovenija.