Janša, ki je ob začetku januarskega zasedanja DZ-ja odgovarjal na vprašanja poslancev, meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji soliden, rezultati pa so za dveletno obdobje primerjalno gledano boljši, kot so bili kdaj koli prej v samostojni državi.

Če bi bilo stanje takšno, kot ga ocenjuje Cvikl, Slovenija danes ne bi bila članica Evropske monetarne unije, je odvrnil premier. Pri merilih za izpolnjevanje pogojev za vstop v območje evra namreč ni bilo pomembno le zdajšnje stanje, ampak se je ocenjevalo tudi trende, je še dejal Janša. V odgovoriu Jožefu Horvatu o trenutnih gospodarskih in političnih razmerah v Sloveniji je premier še dodal, da govorjenje "o tem, kako se Slovenija zadolžuje, nima nobene realne osnove".

Janša je priznal, da so v vladi naredili nekatere napake. V primerjavi z večino prejšnjih vlad pa skušajo odkriti napake "v dobri volji in jih po najboljših močeh odpraviti in popraviti".

Zmaga Jelinčiča (SNS) je zanimalo, zakaj obstajajo različna merila pri podeljevanju slovenskega državljanstva. Po premierjevem mnenju se v Sloveniji na splošno ne pojavljajo diskriminatorne ali poljubne odločitve glede podeljevanja državljanstva. Zakonodaja je bila pred kratkim spremenjena in zdaj dokaj ustrezno ureja podeljevanje tega statusa, premier pa je poudaril, da te spremembe ne veljalo za nazaj.

Med ministri v ospredju Bručan
Največ poslanskih vprašanj je med ministri doletelo ministra za zdravje Andreja Bručana. Med drugim je moral odgovarjati na bojazni, da se privatizacija širi tudi na področje zdravstvenega zavarovanja. Izpostavljen je bil primer zavarovalnice Adriatic - Slovenica, ki ponuja paket zavarovanja, s katerim naj bi si bolniki zagotovili preskakovanje čakalnih vrst. Bručan je povedal, da je takšno zavarovanje sicer mogoče izvesti, a da ga zavarovanci uveljavljajo po drugačnih postopkih in ob drugačnih pogojih. Najprej bi bilo treba po njegovem mnenju izpeljati jasno razmejitev med takšnim načinom zavarovanja na eni in dopolnilnim oz. obveznim zdravstvenim zavarovanjem na drugi strani.

Lukačičeva ni več ministrica
Poslanci so se ob začetku januarskega zasedanja seznanili z odstopom kmetijske ministrice Marije Lukačič. Ministrici, ki je zaradi zdravstvenih težav odstopila 10. januarja, je tako tudi uradno in dokončno prenehal mandat, premier Janez Janša pa ima deset dni časa, da poslancem posreduje predlog za imenovanje novega ministra.

V ospredju ugibanj Iztok Jarc
Po uradnih trditvah iz premierjevega kabineta je ime že izbrano, vendar javnost z njim še ni seznanjena. Med kandidati se najpogosteje omenja veleposlanik v Izraelu Iztok Jarc.

Izkušenj na kmetijskem ministrstvu Jarcu ne manjka, saj je bil med ministrovanjem Francija Buta tam sekretar, znan pa je tudi v Bruslju, saj je zastopal interese Slovenije med pogajanji za vstop v Unijo. Jarc velja tudi za privrženca SDS-a, stranke, ki ji kmetijski resor pripada po koalicijski pogodbi.

Postopki za imenovanje ministra
Če si je Jarc pridobil premierjevo zaupanje, ga po uradnem predlaganju v sedmih dneh čakata zaslišanje na resornem parlamentarnem odboru in ocena o primernosti. Če bo ta pozitivna, bo o imenovanju glasoval DZ na redni seji, tako da bi novi minister kmetijski resor lahko prevzel nekje v začetku marca.

DZ tudi o kandidatu za sodnika in guvernerju
Prvo letošnje plenarno zasedanje DZ-ja bosta najbolj zaznamovali še dve kadrovski odločitvi: v petek bodo poslanci na tajnem glasovanju odločali o imenovanju guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija in o novem ustavnem sodniku Franciju Gradu. Med najbolj izstopajočimi zakoni, ki bodo v obravnavi, pa je tisti, ki ureja versko svobodo.