Policisti so pri varovanju meje letos trikrat uporabili službenega psa kot prisilno sredstvo. Foto: Reuters

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je pretekli teden za STA znova pojasnil, da policija obvladuje nezakonite prehode meje. Na to naj bi kazale predvsem številke o prijetih tujcih, ki so mejo prečkali nezakonito. Slovenija jih je samo letos prijela nekaj čez 9.600. V Slovenijo pa je bilo iz Avstrije, Italije in Madžarske vrnjenih le okoli 460 tujcev.

Policija državno mejo nadzira s pomočjo Slovenske vojske, ki ji nudi tudi svojo opremo, kot so oklepniki, helikopterji, brezpilotni letalniki ... Mejo pa policistom pomagajo nadzirati tudi policijski službeni psi. Prav njihova uporaba pri varovanju meje in iskanju tujcev, ki so nezakonito vstopili na slovensko ozemlje, je bil očitek mednarodne nevladne organizacije Border Violence Monitoring, da tudi slovenska policija uporablja nasilje pri zajetju in obravnavi tujih državljanov.

"Policijske uprave, ki mejijo s Hrvaško, vključujejo policijske pse v varovanje državne meje v skladu s kadrovskimi resursi, glede na število razpoložljivih vodnikov službenih psov s psi in operativnimi potrebami – torej glede na trende ilegalnih prehodov. Policisti uporabljajo službene pse policije za nadzor državne meje, opravljajo nadzor nad zapuščenimi objekti ob državni meji in njeni bližini, odkrivajo ilegalne poti čez državno mejo ipd."
GPU o uporabi službenih psov pri varovanju meje

V svojem julijskem poročilu so navedli, da sicer slovenski policisti, v nasprotju s hrvaškimi, veljajo pri zajetih in v BiH vrnjenih tujcih za korektne in nenasilne pri postopkih vračanja. Toda nekatere vrnjene skupine tujcev so poročale, da je slovenska policija proti njim uporabila tudi službene pse, ki naj bi bili brez nagobčnika in naj bi poškodovali oz. tudi pogrizli nekatere prijete tujce. V omenjeni nevladni organizaciji menijo, da je uporaba policijskih psov pri lovu na ilegalce prav tako nasilno orodje.

Službeni pes kot prisilno sredstvo

Slovenska policija je za MMC potrdila, da so se zgodili nekateri incidenti, pri katerih so njihovi službeni psi poškodovali prijete ljudi na slovenski meji. Na Generalni policijski upravi (GPU) pravijo, da lani pri varovanju državne meje niso uporabili službenega psa kot prisilnega sredstva. "Letos (do konca avgusta) pa smo imeli pri varovanju državne meje tri uporabe službenega psa kot prisilnega sredstva, od tega dvakrat z nagobčnikom in brez vrvice ter enkrat z nagobčnikom in na vrvici. Pri tem v nobenem primeru ni prišlo do ugriza osebe, temveč so službeni psi zoper osebe neposredno delovali s silo telesa, osebe pa pri tem niso dobile telesnih poškodb," navajajo na GPU-ju.

Vendar je v dveh primerih vseeno prišlo do ugriza službenega psa, a se je, kot pravijo na GPU-ju, to zgodilo bolj "po nesreči". "Po razpoložljivih podatkih smo v letu 2018 imeli 24 uporab službenega policijskega psa, večinoma kot pripomočka za prosto sledenje z nagobčnikom oziroma sledenje brez nagobčnika na vrvici. V enem primeru (23. 9. 2018 na območju PU Koper) smo beležili ugriz migranta, ko je šlo za prosto sled službenega psa z nagobčnikom brez vrvice, pri čemer je zaradi objektivnih okoliščin prišlo do snetja tega ter posledično ugriza migranta. Dobil je ugrizne rane na desni roki (lahka telesna poškodba), ki so mu jih oskrbeli zdravstveni delavci.

V letu 2019 (do konca avgusta) smo beležili 42 uporab službenega psa, večinoma kot pripomočka za prosto sledenje z nagobčnikom brez vrvice, v nekaj primerih pa kot sledenje brez nagobčnika na vrvici. V enem primeru sledenja brez nagobčnika na vrvici (26. 8. 2019 na območju PU Ljubljana) je prišlo do ugriza migranta, ki se je predhodno zelo dobro skril v gostem grmičevju. Vodniku službenega psa migranta pri sledenju ni uspelo predhodno videti, da bi predvidel možno reakcijo službenega psa. Ko ga je zaznal, je prišlo do nenamernega ugriza migranta v roko, ki je dobil nekaj ugriznih ran po levi roki (površinske poškodbe). Tujec je bil ustrezno oskrbljen v UKC-ju," so incidente s službenimi psi opisali na GPU-ju.

Poškodbe, ki naj bi jih prizadejal slovenski policijski pes. Foto: MMC RTV SLO

Varuh nima podatkov o morebitnih zlorabah službenih psov

Podatkov o incidentih s službenimi psi pri varovanju slovenske meje za zdaj slovenski nevladniki (PIC, Amnesty International), ki se ukvarjajo s prebežniki oz. jim pomagajo pri pridobitvi azila, nimajo. Prav tako ne pri Varuhu človekovih pravic (Varuh), ki se s problematiko vračanja tujcev na Hrvaško na lastno pobudo ukvarja že nekaj časa. Pri obravnavi pobud na tem področju pa se Varuh do zdaj, kot so navedli za MMC, še ni srečal z očitki glede uporabe službenega psa.

"Službeni pes policije se lahko uporablja za izvajanje različnih nalog policije, uporabo službenega psa (z nagobčnikom in na povodcu oziroma brez nagobčnika in povodca) kot prisilnega sredstva pa natančno opredeljuje Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Pravilnik o policijskih pooblastilih. Zakon tako določa, da smejo policisti psa brez nagobčnika in na povodcu policisti uporabiti, če ne morejo drugače: obvladati aktivnega upiranja z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi nevarnimi predmeti ali snovmi ali odvrniti napada osebe s takimi predmeti ali snovmi; obvladati aktivnega upiranja večjega števila oseb ali odvrniti njihovega napada; odvrniti napada osebe, ki je fizično močnejša ali uporablja posebne spretnosti," upravičeno uporabo službenih psov razlagajo pri Varuhu.

Službenega psa brez nagobčnika in brez povodca pa, kot pravijo, smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače "obvladati aktivnega upiranja z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi nevarnimi predmeti ali snovmi ali odvrniti napada s takšnimi predmeti ali snovmi, če obstaja neposredna nevarnost za nastanek hude telesne poškodbe ali hujše posledice za policista ali koga drugega". Lahko tudi smejo na takšen način preprečiti beg osebe, ki je oborožena ali ima pri sebi nevarno orodje, druge nevarne predmete ali snovi.

"Uporaba službenega psa na način in za namene, ki niso določeni z zakonom, bi seveda pomenila nezakonito ravnanje policistov," še opozarjajo pri Varuhu.

Trije incidenti s poškodbami

Na GPU-ju tudi pojasnjujejo, da so letos obravnavali tri dogodke, ko so bili pri opravljanju nalog v povezavi z varovanjem državne meje poškodovani policisti ali tuji državljani.

V enem primeru voznik, ki je prevažal ilegalne prestopnike meje, na pozive policije ni hotel ustaviti vozila. Med sledenjem je nato močno zavrl, zaradi česar je prišlo do trčenja s policijskim vozilom. Trije potniki in voznik v bežečem vozilu so bili pri tem lažje telesno poškodovani.

"Drugi dogodek se je zgodil 1. 6. 2019, ko se je policistom v postopku uprl osumljenec kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, nato pa jih še napadel. Pri uporabi prisilnih sredstev sta tako policist kot tujec dobila lahki telesni poškodbi, policist pa je v postopku zaradi odvračanja napada nase izstrelil tudi opozorilna strela," navajajo na GPU-ju.

Tretji dogodek pa se je zgodil letos julija in je bil tudi opisan v medijih, ko je tuji državljan, ki je nezakonito peš prišel iz Italije v Slovenijo, nato z nožem poškodoval voznika taksija ter skušal napasti policiste, ki so napadalca ustrelili v desno nogo.

"Vodniki službenih psov v večini primerov uporabljajo službene pse kot pripomoček, v obliki prostega sledenja z nagobčnikom, ko pes ni na vrvici, glede na okoliščine pa vodnik službenega psa slednjega pripne na vrvico v posameznih primerih, npr. zaradi možnosti izgube službenega psa (preusmerjanje pozornosti službenega psa na divjad itd.) ali nadaljnjega nadzora vodnika nad službenim psom (tudi zaradi bližine državne meje).
Vodniki sledenje brez nagobčnika na vrvici uporabljajo glede na konkretne okoliščine posameznega primera, npr. skupina migrantov se razbeži v gozdu, ki je težko prehoden in je precej gosto poraščen. Vodnik se takrat odloči za sledenje brez nagobčnika na vrvici, ker je sled v takih primerih običajno sveža. Sledenje opravljata vodnik s službenim psom in spremljevalni policist. Na odločitev za takšno sledenje lahko vpliva tudi težavna konfiguracija terena in druge objektivne okoliščine, ki lahko vplivajo na varnost policistov in službenega psa (npr. ponoči)."

GPU o načinu uporabe službenih psov pri preprečevanju nezakonitih migracij.