Med temi dohodki so subvencije, dotacije, denarne pomoči, katastrski dohodek najetih površin in pridobljena sredstva za investicije, je povedal sekretar Sindikata kmetov Slovenije Janez Pirc. V sindikatu zato zahtevajo pogajanja z vlado, obenem pa tudi opozarjajo, da je nedavno sprejeti zakon o odpravi posledic naravnih nesreč neoperativen in neživljenjski.

Katastrski dohodek se pripisuje uporabniku zemljišč
V 58. členu osnutka zakona je po pojasnilih Pirca navedeno, da se katastrski dohodek ne glede na lastništvo ali overjen zakup pripiše uporabniku zemljišč, kar dejansko pomeni najemniku kmetijskih zemljišč. To je za kmete nesprejemljivo, pojasnjujejo v sindikatu, saj se bo tako osnova za dohodnino kmetom, ki imajo še voljo obdelovati majhne najete parcele, zelo povečala. V sindikatu kmetov se zato sprašujejo, ali bo kmet sploh še imel namen kmetovati na najetih zemljiščih, in dodajajo, da se bodo posledice pokazale v zaraščenosti malih parcel. V večini primerov najetih površin gre namreč za majhne parcele lastnikov, ki jim kmetijstvo že dolgo ni osnovna dejavnost.

Edini viri za kmetovo preživetje bodo obdavčeni
Poleg katastrskega dohodka naj bi bile po osnutku novega zakona (59. člen) v dohodek vštete tudi subvencije, dotacije, donacije ali denarne pomoči. Pirc je pojasnil, da je to nesprejemljivo, ker bo kmetom odvzet edini vir, ki jim ob trenutno zelo nizkih cenah kmetijskih pridelkov in izdelkov omogoča preživetje.

Destruktivnost zakona
Spremembe naj bi v davčno osnovo prištevale tudi tiste dohodke, ki so pridobljeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. S tem je predlog zakona po Pirčevih besedah destruktiven, saj ne bo omogočal vlaganj in razvoja slovenskega kmetijstva. Kmetije že tako precej tvegajo, ko kandidirajo na razpisih za sredstva, če pa jih uspejo pridobiti, jih bo država preko dohodnine pobrala nazaj, pojasnjujejo v sindikatu kmetov. Ob nameri države, da obdavči še kmetove investicije, se v sindikatu sprašujejo, ali bodo kmetje sploh še pristopali k investicijam in novogradnjam na svojih kmetijah.

Spremembe prinašajo opuščanje kmetovanja
Po mnenju sindikata bodo takšne določbe vodile v nadaljnje opuščanje kmetovanja, zmanjšanje površin v najemu, zlasti manjših parcel, in posledično zaraščanje podeželja ter v zmanjšanje investicij v proizvodnjo. Vse to bo nato pripeljalo do negativnega trenda razvoja podeželja, je še pojasnil Pirc.