Poleg omenjene "ugrabitve države" komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v svojem poročilu za leto 2010 zaznava tudi več tveganj politične in sistemske korupcije. Med drugim opozarja na izrazito nizko stopnjo konkurenčnosti na področju farmacije, informatike in gradbeništva.

Prav pri storitvah, kot so informatika, odvetništvo in notarstvo, poudarja, da "obstaja zelo omejen krog subjektov, ki poslujejo z državo".

Informatika in odvetništvo sta tudi storitvi, kjer državna uprava, še bolj pa različne agencije, javni zavodi, ustanove in skladi "v nesorazmerno visokem deležu za opravljanje nalog najemajo zunanje izvajalce storitev, čeprav imajo za to zaposlene ustrezne javne uslužbence".

Tržno poslovanje, ki to ni
Po ugotovitvah KPK-ja "obstaja krog podjetij, ki z državo poslujejo na podlagi političnih povezav, in ne na podlagi pravil, ki veljajo v tržnem gospodarstvu, ter krog podjetij, katerih poslovanje s proračunskimi uporabniki je izredno stabilno". Komisija to utemeljuje na podlagi izplačil v treh obdobjih od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2010.

Tako je bilo, na primer, identificiranih 252 podjetij, ki so se jim prihodki v posameznih obdobjih (ki so povezana z menjavo oblasti) v povprečju povečali z 200.010 evrov do dobrih šest milijonov evrov in nato znova na 408.863 evrov.

Nekatera (zlasti informacijska in medicinska) podjetja imajo v poslovanju z državo monopolni položaj, saj so skoraj v celoti (več kot 90-odstotno, eno podjetje celo 98,6-odstotno) odvisna od poslovanja z državo. To po oceni komisije predstavlja visoko korupcijsko tveganje.