Odločitev, ali podpira začetek spreminjanja ustave na področju državnih simbolov, je znova preložila na prihodnjo sejo, predvidoma 5. februarja, na kateri bo odločala tudi o spremembah na področju sodstva.

Poslanci so na tokratni seji sprejeli le predlagano stališče poslanske skupine DeSUS-a, po katerem bi v ustavi izrecno zapisali, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine.

O državnih simbolih predvidoma 5. februarja

Po natečaju o novi zastavi in grbu, ki je odprl vprašanja o smiselnosti spreminjanja simbolov, naj bi komisija preučila predlog skupine poslancev, da se določba o simbolih izloči iz ustave in opredeli v posebnem zakonu.

Ustavna komisija DZ-ja je že maja lani, še pred odločanjem o predlogu sklepa, da se začne postopek spremembe ustavnega člena, ki ureja državne simbole, sklenila pripraviti natečaj ter tako najti predloge za možno novo zastavo in grb. Natečaj je bil izpeljan junija lani. Elaborate, ki so prispeli na javni anonimni anketni tečaj, je pregledala ocenjevalna komisija, žirija javnega natečaja pa je oktobra lani izbrala elaborat oblikovalca Dušana Jovanovića. Ta rešitev je, kot je znano, v javnosti izzvala kar nekaj pomislekov in nasprotovanje, med drugim zaradi stroškov, povezanih z zamenjavo simbolov.

Proti vladnemu predlogu koalicijske in opozicijske stranke
Na ustavni komisiji je pričakovati polemično razpravo tudi glede spremembe ustavnih določil o imenovanju sodnikov. Na prejšnji seji niso uspeli oblikovati stališč, ki bodo podlaga za pripravo končnega besedila ustavnega zakona oziroma predloga sprememb petih členov ustave, ki urejajo področje sodstva in trajnosti mandata sodnikov. Strokovna komisija soglaša, da je kakršna koli sprememba ustavnih določil o imenovanju sodnikov možna samo ob strogi predpostavki, da se državni zbor odreče svoji sedanji pristojnosti glede izvolitev sodnikov in jo prenese na drug ustrezen organ. Slovensko sodniško društvo meni, da če bo DZ predpisal poskusno dobo sodnikov začetnikov, ne da bi se odpovedal pristojnosti podeljevanja najprej omejenega in nato trajnega mandata sodnikov, bi to pomenilo neposredno grožnjo neodvisnosti sodnikov.

Koalicijski LDS, ZLSD, SLS in DeSUS kot tudi opozicijski SDS odstopajo od osnovnega predloga vlade, po katerem bi sodnike po novem imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tako se zavzemajo samo za uvedbo ustavne kategorije "sodnika na preizkušnji" pred njegovo izvolitvijo v trajni mandat.

Tudi glede pokojnin nestrinjanje s stroko
Tudi glede predloga za spremembo 50. člena ustave je državni zbor pri odločanju o začetku postopka sprejel drugačno odločitev, kot jo je pred tem najprej predlagala ustavna komisija. Poslanke in poslanci so se namreč strinjali, da se v ustavnem členu, ki sicer govori o socialnem varstvu, izrecno zapiše tudi pravica do pokojnine. Ustavna komisija pa bo sedaj morala pripraviti izhodišče za končno besedilo ustavne spremembe.