Do ustavitve postopka je prišlo, potem ko je upravno sodišče 19. januarja odpravilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) z 21. novembra 2019, da so bile v obravnavanem primeru kršene določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek pri predlaganju in glasovanju o kandidatih za evropskega komisarja.

Upravno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi ni šlo za ponovljen postopek, ampak za nov postopek. Tega pa ni bilo več mogoče voditi, saj je prišlo do zastaranja po takrat veljavnem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta je določal, da komisija lahko uvede postopek v dveh letih od opravljenih uradnih dejanj.

Ker so bila uradna dejanja, v zvezi s katerimi je komisija vodila postopek, izvedena leta 2014, je komisija ustavila postopek, so še navedli v KPK-ju.

Sorodna novica KPK preiskuje kandidaturo Alenke Bratušek. Kabinet: Ne gre za zasebni interes.

Komisija ugotovila, da je nekdanja premierka kršila člena zakona o integriteti

Po ugotovitvah komisije se je Bratuškova na seji vlade 31. julija 2014, ko je bila premierka, znašla v konfliktu interesov. Potrjevali so namreč kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi sama. S tem je kršila člena zakona o integriteti, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov, je trdila KPK. Po njeni oceni je s sodelovanjem pri soglasju seznama kandidatov za evropskega komisarja soomogočila pridobitev nepremoženjske koristi tudi sama sebi.

Komisija je trdila, da je nekdanja premierka kršila 38. člen zakona s tem, ko jih do sprejemanja na vladi ni obvestila o nasprotju interesov, v katerem se je znašla, ter 37. člen zakona s tem, ko ni prenehala z delovanjem v tej zadevi, dokler KPK ne bi odločila.

Bratuškova je v odzivu na ugotovitve KPK-ja povedala, da so vsi pristojni organi v Sloveniji ugotovili, da ni storila ničesar narobe. Menila je, da je "čas, da se ta farsa konča".