Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je letno poročilo v torek izročil predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Foto: BoBo
Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je letno poročilo v torek izročil predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Foto: BoBo

Dejavniki tovrstnih oblik korupcije so predvsem šibkost integritete javnega sektorja, neobvladovanje nasprotij interesov, delovanje sodstva in tožilstva, ki ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva posamezniku, prenormiranost sistema javnega naročanja, netransparentno lobiranje in čezmeren vpliv politike in nekaterih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja, ugotavlja KPK.

Delovanje Supervizorja "večkrat ovirano"
Ob tem v komisiji, ki je svoje letno poročilo predsedniku DZ-ja izročila v torek, ugotavljajo, da se kljub vladnim zavezam za preprečevanje korupciji spoprijemajo z ovirami, ki so jih povzročali ravno tisti državni organi, ki so izražali zavezo k večji transparentnosti. Takšen primer je bil povezan s spletnim orodjem Supervizor, katerega delovanje je bilo lani večkrat ovirano, še pravijo na komisiji.

V oceni stanja KPK opozarja tudi na primere avtorskih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost, ki so neposredno zadevali člane vlade. Kot so zapisali, "smo bili mestoma priča celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni treba ukrepati". "Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete," ugotavlja KPK.

Prav tako ostajajo korupcijska tveganja na področju privatizacije ter upravljanja z državnim premoženjem, predvsem zaradi vloge politične oblasti pri njuni izvedbi. KPK opozarja, da netransparentnost postopkov in vloga ministrstva za finance ter Banke Slovenije pri imenovanju vodilnih kadrov in odločanju v zvezi z naložbami države bistveno prispevata k slabemu upravljanju državnega premoženja.