Katoličani obhajajo binkoštno nedeljo

Ni desne in leve Cerkve, Bog tega ne vidi tako, je v pridigi na današnjo binkoštno nedeljo dejal papež Frančišek. Kasneje je po več kot treh mesecih znova nagovoril zbrane na Trgu svetega Petra, ki je bil dlje časa zaprt zaradi novega koronavirusa.

"Glejmo na Cerkev, kot to počne Sveti duh, ne pa kot svet. Svet jo vidi kot desno in levo, kot od ene ali druge ideologije, Sveti duh pa jo vidi kot Očetovo in Jezusovo. Svet vidi konservativce in naprednjake, Sveti duh pa Božje otroke," je povedal papež.

Binkošti so eden od štirih največjih praznikov v Katoliški cerkvi

Po učenju Katoliške cerkve sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.

Po binkoštih ‒ pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti ‒ se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.

Evangeličani binkoštni dan namreč razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dni.

Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoličani in evangeličani.

Katoličani obhajajo binkoštno nedeljo