Cerkev se do sporazuma izrecno ne želi opredeliti. Foto: MMC RTV SLO
Cerkev se do sporazuma izrecno ne želi opredeliti. Foto: MMC RTV SLO
Anton Stres
Stres se sprašuje, ali ne bilo bolje, da bi politiki nase prevzeli odgovornost, ki jim je bila zaupana na volitvah, in bi o arbitražnem sporazumu dokončno odločili v državnem zboru, saj je to zdaj prepuščeno odločanju državljanov na referendumu. Foto: MMC RTV SLO
Cerkev in arbitraža

"Na novinarski konferenci sem bil jasen. S strani novinarjev je bila postavljena trditev, da Cerkev sporazum podpira, jaz pa sem odgovoril, da to ni res. Sem pa tudi zelo jasno rekel, da to ni stvar Cerkve, ampak vsakega posameznika," je poudaril Kukar, ki se je tako odzval na poročanje nekaterih medijev, da naj bi izjavil, da je Cerkev proti arbitražnemu sporazumu. Volivci in volivke bodo odločitev po njegovih besedah sprejeli sami.

Mislim, da sem dal korektno izjavo, so pa to novinarji potem interpretirali kot "proti", zatrjuje. Stališče Cerkve pa je nevtralno, poudarja; sporazuma niti ne podpira niti mu ne nasprotuje. Isto velja za Komisijo za pravičnost in mir, ki arbitražnega sporazuma resda ne podpira, ni pa niti proti; do vprašanja se komisija ne bo opredelila, saj pravimo, da je to stvar vsakega posameznika, vsakomur prepuščamo presojo, da se odloči za ali proti, je zatrdil.

Na tiskovnem uradu me niso vprašali, kaj sem rekel, novinarji pa so jim navedli, da sem sam dejal, da je Cerkev proti, zato so to na uradu seveda demantirali, v zvezi s tem pojasnjuje Kukar.

Strehovec: Lahko bi rekli, da je šlo za nesporazum
Predsednik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Tadej Strehovec je v sredo za TV Slovenija namreč dejal, da je izjava o nasprotovanju arbitražnemu sporazumu osebno mnenje Ivana Kukarja, ne pa stališče Slovenske škofovske konference ali Cerkve sploh.

Strehovec nam je danes pojasnil, da komisija ni želela neposredno posegati v odločitev za ali proti, ampak je želela samo predstaviti nekatera načela oziroma dejstva, ki naj se upoštevajo pri določanju meje. Poudariti smo želeli načelo dobrososedskega reševanja spornih vprašanj, na koncu pa smo državljane še pozvali, naj se referenduma udeležijo, je dejal.

Kukar je imel nalogo, da izjavo konference predstavi, sledila so vprašanja, kjer je Kukar poudaril, da ni Cerkev ne za ne proti, ampak mediji so predvsem povzeli besede, kjer je izrazil, kot da je proti. Mogoče bi lahko rekli, da je šlo tu za nesporazum, dodaja Strehovec.

Stres: Sožitje bo mogoče le ob pravični meji
Ljubljanski nadškof Anton Stres je sicer kot predsednik Komisije Pravičnost in mir v izjavi zapisal, da bo sožitje med narodoma mogoče le, če bo meja pravična: "Katoliška cerkev na Slovenskem si je v dolgotrajnem obdobju urejanja meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju vedno prizadevala, da bi tudi v nastali situaciji oba naroda ohranila tradicionalno dobrososedske odnose, prijateljsko sodelovanje in vzajemno sožitje."

Po njegovih navedbah se Cerkev zaveda, da ni v njeni pristojnosti odločanje o zadevah, ki so stvar meddržavnih dogovorov. Si pa, kot poudarja, želijo prispevati k spoštovanju resnice o zgodovinskih dejstvih, k poštenju in strpnosti v izjavah ter javnih nastopih.

Cerkev in arbitraža