LDS-ov predsedniški kandidat Luj Šprohar je nekdanji vodja urada za invalide in bolnike, na ministrstvu za zdravje pa je delal do leta 2015. Foto: BoBo/Borut Živulović
LDS-ov predsedniški kandidat Luj Šprohar je nekdanji vodja urada za invalide in bolnike, na ministrstvu za zdravje pa je delal do leta 2015. Foto: BoBo/Borut Živulović
V petek začetek referendumske kampanje

Iz LDS-a so sporočili, da je izvršni odbor stranke za svojega kandidata izbral Luja Šproharja, sicer vršilca dolžnosti predsednika stranke.

Do zdaj je sicer nastop na predsedniških volitvah napovedalo kar lepo število bolj ali manj znanih obrazov, ki morajo za uraden vstop v predsedniško tekmo premagati zahtevno oviro in zbrati dovolj podpisov podpore. Nekateri so se zbiranja podpisov podpore že lotili.

Podpise že aktivno zbirajo ...
Med njimi je aktualni predsednik Borut Pahor, ki je pred kratkim na družbenem omrežju Twitter objavil povezavo do obrazca za podporo kandidaturi. Dejaven je tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki podpise zbira na stojnicah pred upravnimi enotami v številnih krajih in je do zdaj, kot je zapisal na Facebooku, zbral več kot polovico podpisov.

Tudi pesnik, dramatik, režiser in igralec Andrej Rozman - Roza volivce prek spletne strani in osebno nagovarja, naj mu prispevajo podpis podpore. Aktivno zbiranje podpisov začenja tudi veleposlanik v Skopju Milan Jazbec, ki bo volivce nagovarjal na stojnicah po različnih krajih.

Medtem ko so se nekateri kandidati že intenzivno lotili zbiranja podpisov, pa so v parlamentarnih strankah večinoma še zelo skrivnostni glede imen svojih potencialnih predsedniških kandidatov. Izjema je NSi, ki bo kandidiral svojo predsednico Ljudmilo Novak.

Poleg omenjenih se je pred letošnjimi predsedniškimi volitvami nabralo kar nekaj posameznikov, ki želijo izzvati aktualnega predsednika Pahorja. Med njimi so Damjan Murko, Dominik Kozarič, Žiga Papež - Papster, Jožef Jarh, Jordan Zahar, Ludvik Poljanec, Aleš Cepič, Dušanka Janša, Martina Valenčič, David Cigoj in Valerija Korošec.

A za vstop v predsedniško tekmo morajo premagati zahteven izziv in zbrati zadostno število podpisov. Neodvisni kandidati namreč za nastop na volitvah potrebujejo najmanj 5.000 podpisov podpore volivcev ali desetih poslancev. Kandidate političnih strank pa mora s podpisi podpreti najmanj 3.000 volivcev ali trije poslanci. Skrajni rok za zbiranje podpisov volivcev in vložitev kandidatur je 27. september.

V petek začetek referendumske kampanje