Poslanci so potrdili predlog odprave dodatka na delovno aktivnost. Foto: DZ/Borut Peršolja

V povezavi s prenehanjem poslanskega mandata in nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi to sistemsko ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, so zapisali v vladi. Kljub temu pa menijo, da je zaradi posebnosti poslanske funkcije smiselna posebna ureditev v področnem zakonu.

Vlada je po današnji seji odbora za državno ureditev poslancem predlagala, naj razmislijo o tem, ali bi iz zakonodaje dejansko črtali določbo, po kateri poslanec nima pravice do nadomestila plače, če mu funkcija preneha pred potekom šestih mesecev od izvolitve.

Omejitev velja za druge funkcionarje
Za druge funkcionarje namreč podobna omejitev velja. Za del funkcionarjev je opredeljena v zakonu o funkcionarjih v državnih organih, za funkcionarje na ustavnem sodišču, Računskem sodišču in pri varuhu človekovih pravic pa v področni zakonodaji. Če bi bil predlog zakona sprejet v predlaganem besedilu, bi po mnenju vlade različna ureditev pogojev za pridobitev te pravice privedla do neenake obravnave funkcionarjev.

Glede predloga zakona o DZ-ju pa so v vladi zapisali, da ustava določa, da ima DZ poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. To določbo je ustavno sodišče že tolmačilo v svoji odločbi, iz katere izhaja, da se delo in poslovanje parlamenta kot tudi položaj vseh udeležencev pri delu parlamenta urejajo s poslovnikom, in ne morda tudi z zakonom.

Predlagatelji poudarjajo avtonomijo DZ-ja
Za sprejetje poslovnika je potrebno večje soglasje kot za zakon. Zato vlada meni, da bi urejanje vsebin, ki naj bi se urejale s poslovnikom, v zakonu pomenilo ravnanje v nasprotju z določbo ustave in neupoštevanje omenjene odločbe ustavnega sodišča. Glede dodatkov, ki ob izpolnjevanju pogojev pripadajo funkcionarjem in javnim uslužbencem, so v vladi opozorili, da jih ureja plačni sistem v javnem sektorju. Gre za enoten sistem, zato bi uvedba dodatka zaposlenim za določen čas pomenila izjemo znotraj sistemske ureditve oz. odstop od enotnega plačnega sistema.

V predlogu zakona predlagatelji poudarjajo avtonomijo DZ-ja in njegovo finančno samostojnost. A kot poudarjajo v vladi, je DZ že po doslej veljavnih predpisih avtonomen v okviru izvajanja svoje dejavnosti. Kljub temu pa na finančnem področju še vedno obstajajo materialna razmerja oziroma omejenost svobode DZ-ja vsaj z drugim odstavkom 148. člena ustave. Gre za določilo, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno vsaj uravnoteženi.

Levica kritična do kilometrine in nadomestila
Poslanski skupini Levice in NSi-ja sta pripravili dopolnila k noveli zakona o poslancih, o kateri bo v sredo razpravljala mandatno-volilna komisija DZ-ja. Tako dopolnila ene kot druge stranke se nanašajo tudi na določbo glede prenehanja mandata poslanca v primeru nezdružljivosti funkcij, saj novela te določbe prelaga na protikorupcijsko komisijo.

Kot je pojasnil vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, se pojavlja odstopanje pri obračunavanju stroškov prevoza na delo, kjer si želi poslanska večina zaračunavati kilometrino. To je v nasprotju z veljavnim sistemom v javni upravi, kjer velja najcenejši javni prevoz, je opozoril Vatovec. Dejal je, da to ni solidarno v tem sektorju. S tem pa po mnenju Levice pošiljajo tudi napačno sporočilo v času boja proti podnebnim spremembam, tak način izplačevanja stroškov pa je "subvencija umazanim vrstam prevoza, denimo avtomobilom".

Ne strinjajo se tudi s predlagano odpravo pogoja šestmesečnega opravljanja poslanske funkcije za pridobitev pravice do nadomestila plače. Zdaj velja, da poslanec nadomestilo po prenehanju mandata lahko prejme šele po šestih mesecih funkcije, novela predvideva črtanje te določbe, medtem ko bi jo v Levici ohranili. Prav tako je Levica kritična do črtanja določbe v še veljavnem zakonu, da poslancu preneha mandat v primeru opravljanja nezdružljive funkcije. "V tem mandatu smo že imeli težave s sklicevanjem na etičnost posameznikov, češ da bodo sami odstopili, če bodo naredili kaj napačnega. A to se ni zgodilo," je spomnil Vatovec. Odmeval je namreč primer nezdružljivosti funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha.

Črtanje določila glede nezdružljivosti funkcij in prenehanja mandata pa po Vatovčevem mnenju pomeni le še povečanje privilegijev poslancev. Zato Levica z dopolnilom predlaga, da te določbe iz novele zakona črtajo in da ostane trenutna ureditev.

V NSi-ju želijo definirati odvzem poslanskega mandata
Dve dopolnili bo NSi vložil kot dopolnila MVK-ja na sami seji. S prvim bodo definirali postopek za odvzem poslanskega mandata v primeru opravljanja nezdružljive funkcije, je danes pojasnil vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat. Z dopolnilom želijo vnesti v zakon tudi rešitev, kako poslankam omogočiti koriščenje porodniškega dopusta, v tem smislu pa bodo predlagali tudi rešitev za dolgotrajno odsotnost poslank in poslancev v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti ali dolgotrajnega zdravljenja. Horvat danes rešitev ni razkrival, predstavil jih bo na seji MVK-ja.

Na vprašanje, kako bodo ravnali ob podobnem amandmaju Levice glede prenehanja poslanskega mandata v primeru nezdružljivosti funkcij, pa je Horvat odgovoril s prepričanjem, da bo njihov amandma gotovo boljši.