Teža slovenske zunanje politike v zadnjih letih pada oz. stagnira že nekaj let, kar je posledica strateških napak glavnih odločevalcev, predvsem zunanjega ministra Karla Erjavca, je na predstavitvi poudaril evropski poslanec Milan Zver.

Za največjo strateško napako je označil arbitražni sporazum za določitev meje s Hrvaško. Slovenija bi svoj cilj lahko dosegla tudi drugače, je prepričan. Vendar zdaj je, kar je, in arbitražno odločitev je treba spoštovati. Toda brez dialoga s Hrvaško ne bo šlo, je opozoril Zver.

Druga strateška napaka je po njegovih besedah "strateški premik" od evroatlantskih integracij proti "vzhodu in jugovzhodu". Kritičen je bil do prepogostih obiskov slovenskega političnega vrha v Moskvi, Teheranu in tudi Ankari, "destinacijah, ki so protizahodno usmerjene", medtem ko so se odnosi z ZDA po njegovem mnenju povsem zanemarili in so stiki zgolj še na tehnični ravni.

Neverodostojna zunanja politika
Taka politika je po prepričanju Zvera neverodostojna, saj bi morali biti tudi glede na strategijo o zunanji politiki, ki jo je sprejel državni zbor, bolj usmerjeni v evroatlantski prostor, ne pa obratno. To se po njegovih besedah kaže predvsem v odnosu do Rusije in sankcij zaradi ukrajinske krize, kjer se Slovenija vede, kot da ni članica EU-ja in Nata, ampak želi delovati kot neki mirovni posrednik.

Slovenija sicer formalno podpira enotno politiko EU-ja do tega vprašanja, "a formalne izjave vodij slovenske zunanje politike so eno, dejanske dejavnosti pa nekaj drugega", je dejal Zver. Kritičen je bil tudi do Turčije, ki da izgublja status evropske partnerice. Demokratični standardi v tej državi so padli, je opozoril Zver in dodal, da SDS tako kot Evropska ljudska stranka ne podpira članstva Turčije v EU-ju.

Kritičen je bil tudi do "pasivizacije" slovenske vloge v okviru zveze Nato in Evropske unije. Slovenija je po njegovih besedah v času predsedovanja EU-ju v prvi polovici leta 2008 - ko je Slovenijo vodila vlada predsednika SDS-a Janeza Janše - kotirala visoko, zdaj je glede na političen vpliv in vlogo v spodnji polovici.

Ministrstvo za evropske zadeve
Med predlogi izboljšanja slovenske politike je Zver napovedal preimenovanje zunanjega ministrstva tudi v ministrstvo za evropske zadeve, "kot ga imajo na Hrvaškem, v Avstriji in Franciji". Na ta način bi se poudarila tudi evropska dimenzija slovenske zunanje politike, je dejal in poudaril, da bodo priprave na novo slovensko predsedovanje EU-ja v drugi polovici leta 2021 ena izmed glavnih prioritet SDS-a, če bo prevzel vlado.

Za to bo po njegovih ocenah treba okrepiti diplomatsko mrežo in jo narediti učinkovitejšo, za to pa bi bilo treba okrepiti tudi izobraževanje kadrov na zunanjem ministrstvu. Napoveduje tudi dejavnejšo vključitev v skupno evropsko zunanjo službo. "Slovenska mreža ne bo nikoli velika, lahko pa je majhna in odlična," je sklenil Zver.

Na vprašanje, ali je tudi že kandidat stranke za zunanjega ministra, je evropski poslanec poudaril, da "če vodi neki resor v stranki", to še ne pomeni, da bo na koncu tudi kandidat za ta resor v vladi. "To bo odločitev mandatarja," je dejal.