Ministrstvo za šolstvo predlaga, da srednje šole mladoletne in polnoletne dijake vnovič obravnavajo enako pri opravičevanju odsotnosti od pouka in v postopkih izrekanja vzgojnih ukrepov. To pomeni, da polnoletni dijaki ne bodo več pooblastili staršev za vpogled v svoje šolsko delo.

Razlikovanje med mladoletnimi in polnoletnimi dijaki je šolsko ministrstvo uvedlo, sklicujoč se na uredbo o varovanju osebnih podatkov. Nova ekipa na ministrstvu je iz predala vzela družinski zakonik, ki pravi, da so starši dolžni preživljati polnoletnega otroka, če se izobražuje, do 26. leta. Opirajoč se na to določbo, ministrstvo predlaga, da šole enako obravnavajo mladoletne in polnoletne dijake. To pomeni, da starši opravičujejo odsotnost od pouka tudi za polnoletnega otroka, so obveščeni o ocenah, uvedenih vzgojnih ukrepih in govorilnih urah. Polnoletni dijak bo lahko pisno obvestil šolo, da omenjenih podatkov ne posreduje staršem. Ne glede na to izjavo – tak je predlog – bo šola obvestila starše, če dijaku grozi izguba statusa zaradi nezadostnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.

Informacijski pooblaščenec bo predloge še preučil. Sicer pa srednje šole ne poročajo o težavah s polnoletnimi dijaki. Večina polnoletnih dijakov je namreč pooblastila starše za urejanje zadev na šoli. Imajo pa šole več birokracije.

Prepoved za motenje pouka

Ministrstvo v noveli zakonov o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter gimnazijah – ki sta v javni razpravi – daje možnost učitelju, da dijaku prepove navzočnost pri posamezni uri, če moti pouk. Šola pa lahko izključi dijaka, če mu izreče četrti ukor.