Jože Sikošek je imel svoje prostore na Bravničarjevi ulici v Ljubljani, arhiv pa je prenesel v enega izmed skladišč na Litostrojski cesti. Po besedah predsednice zbornice Sonje Kralj gradivo pri tem ni bilo ustrezno hranjeno. "Takšno ravnanje je milo rečeno nenavadno in v nasprotju z zakonom o notariatu," je pojasnila na novinarski konferenci.

Arhiv najprej na tovornjakih, nato v skladišču
Kot je povedala Kraljeva, je Sikošek zbornico 7. avgusta zvečer obvestil, da je odločba ministrstva za pravosodje o njegovi razrešitvi postala dokončna in da jim bo naslednji dan zjutraj izročil arhiv z zadevami, ki jih je obravnaval. Ob tem je dodal, da je odpovedal najem notarskih prostorov v Ljubljani, zato je arhiv na tovornjakih in jim bo na ta način tudi predan.

Tričlanska komisija zbornice je nato uradni prevzem arhiva začela 9. avgusta, ko je od ministrstva tudi sama prejela uradno potrditev o dokončnosti notarjeve razrešitve. Začetne formalnosti so opravili v prostorih zbornice, nato pa jih je Sikošek obvestil, da je arhiv v enem izmed skladišč na Litostrojski cesti.

Kraljeva je pojasnila, da je zbornica najprej želela narediti natančen popis, a jim je Sikošek pojasnil, da je vse gradivo že v kartonskih škatlah, pri čemer ni želel navesti, kaj je v posamezni škatli. Ker gradivo v skladišču ni bilo primerno hranjeno, so ga na zbornici želeli čim prej prepeljati v varovane prostore, hkrati so se odločili, da bodo popis izvedli pozneje. 599 škatel so nato z dvema kombijema in dvema tovornjakoma prepeljali v prostore Mikrografije v Novo mesto, s katero ima zbornica sklenjeno pogodbo o hranjenju arhivov.

"Nihče ne more razumeti notarjevega ravnanja"
Kot je pojasnila predsednica notarske zbornice, takšnega prevzemanja notarskega arhiva do zdaj ni bilo še nikoli, saj so gradivo vedno prevzeli v sami notarski pisarni, kjer je tudi primerno varovano. "Nihče ne more razumeti, da je bilo ravnanje notarja takšno, kot je bilo," je dejala. Ali je bilo Sikoškovo ravnanje nezakonito, Kraljeva še ne zna oceniti, prepričana pa je, da določene posledice bodo. Sicer je priznala, da zakonodaja povsem natančnih postopkov prevzema notarskega arhiva ne določa.

Na vprašanje, ali je mogoče, da se je katera izmed zadev zaradi neprimernega hranjenja izgubila, in če se je, ali bo to mogoče odkriti, Kraljeva odgovarja, da nobena taka stvar ne more ostati neodkrita. Kot je dejala, razpolagajo z elektronskimi vpisniki, iz katerih bodo ugotovili, katere zadeve je obravnaval notar, če česa v vpisnikih ni, pa je prepričana, da jih bodo na to opozorile stranke.

Od Sikoška so po besedah Kraljeve sicer že prevzeli vse elektronske vpisnike in jih prenesli na prevzemnika arhiva, notarja Jerneja Jeromna. Nanj so prenesli tudi Sikoškov fiduciarni račun z vsemi pologi ter preusmerili vročanje sklepov, povezanih z zemljiškoknjižnimi in registrskimi zadevami.

Kako bodo ravnali naprej, se bodo po besedah Kraljeve odločali sproti. Listine, ki so jih prevzeli, bo imel v hrambi notar Jeromen, ki bo tudi reševal še odprte zadeve, del teh pa bodo verjetno prevzeli tudi drugi notarji – Irena Florjančič Cirman, Uroš Kos, Nada Kumer, Bojan Podgoršek in Magda Poljšak Derganc, za katere pa mora zbornica še dobiti soglasje ministrstva.

S strankami, ki imajo pri notarju še odprte postopke, nameravajo komunicirati sproti in jih tudi redno obveščati o tem, kako je z njihovo zadevo, se pa lahko s svojimi vprašanji tudi same obrnejo na notarsko zbornico.

Sikošek: Zbornico sem večkrat pozival k prevzemu
Razrešeni notar Jože Sikošek se je na očitke predsednice notarske zbornice odzval v izjavi za javnost, v kateri je zapisal, da je bila odločba ministrstva za pravosodje notarski zbornici vložena že 23. julija, zakon pa določa, da mora razrešeni notar po prejemu odločbe "brez odlašanja" izročiti vse spise, listine, vpisnike in druge evidence notarski zbornici. Sikošek je poudaril, da je zbornico večkrat pisno in po telefonu pozival k temu, da mu sporoči, kako naj ukrepa glede izročitve, vendar "notarska zbornica tega ni storila".

Sikošek ob tem dodaja, da je vsem šestim zaposlenim v notarski pisarni prenehala zaposlitev z dnem razrešitve, saj ni mogel več opravljati dejavnosti, ki bi zagotavljala prihodke za plačilo stroškov pisarne, zaradi tega je tudi prekinil najemno pogodbo za poslovne prostore pisarne. "Noben predpis ne določa, da mora nekdanji notar ohraniti zaposlene in poslovne prostore po prenehanju dejavnosti (razrešitev), da bi lahko Notarska zbornica Slovenije udobno opravljala primopredajo v tujih prostorih, in to poljubno dolgo," je še zapisal Sikošek.

"Po dokončnosti odločbe je torej nekdanji notar Jože Sikošek Notarsko zbornico Slovenije brez odlašanja obvestil, da bo naslednji dan izvršil primopredajo na sedežu Notarske zbornice Slovenije, ki pa na primopredajo očitno ni bila pripravljena in je tako prešla v prevzemno zamudo, zato je bilo z Notarsko zbornico Slovenije posebej dogovorjeno, da bo celoten notarski arhiv na stroške Notarske zbornice Slovenije v hrambi v predmetnih prostorih podjetja, ki je za arhiviranje posebej registrirano," je sklenil nekdanji notar.

Ministrstvo: Notar ni vreden javnega zaupanja
Odzvali so se tudi pri ministrstvu za pravosodje, kjer pojasnjujejo razloge za Sikoškovo razrešitev. Predvsem poudarjajo, da bi morala biti odločba o njegovem imenovanju po uradni dolžnosti odpravljena že eno leto po njeni izdaji. Sikošek je bil leta 2006 imenovan po starem postopku, mimo tedaj že veljavnega predpisanega postopka, ki je zahteval, da strokovna komisija preveri njegovo strokovno usposobljenost.

Ministrstvo je v odzivu tudi podrobneje pojasnilo, zakaj se je odločilo za razrešitev notarja. Kot je navedlo, se je konec leta 2017, ko je opravljalo redna polletna preverjanja notarjev v kazenski evidenci, seznanilo, da je bila Sikošku s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju izrečena kazenska sankcija pogojne obsodbe z določeno osemmesečno zaporno kaznijo, ki se ne bo izvršila, če notar v roku dveh let po obsodbi ne bo storil kaznivega dejanja. Zaradi obsodbe je ministrstvo januarja začelo postopek razrešitve notarja. Ugotovilo je namreč, da notar "ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, zaradi česar več ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata". Pogoj določa zakon o notariatu.

Ministrstvo pa je zanikalo navedbe nekaterih medijev, da je bil notar razrešen tudi zaradi njegove vloge pri najemu spornega posojila "ene od političnih strank". "Nosilni argument za razrešitev je bila pravnomočna sodba iz leta 2015 zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi hujše (kvalificirane) oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena kazenskega zakonika," so zapisali.

Sikoška čaka še disciplinski postopek?
Sikošek je sicer zoper odločbo o svoji razrešitvi sprožil upravni spor, a ga je upravno sodišče zavrnilo, ker odločba takrat še ni bila dokončna, je pojasnila Kraljeva. V upravnem postopku pa naj bi Sikošek predložil tudi izpisek iz kazenske evidence. Na ministrstvu so tudi pojasnili, da je Sikošek omenjeni izpisek pridobil z zlorabo pooblastila in pravice dostopa do kazenske evidence, ki mu ga kot notarju daje zakon o gospodarskih družbah za stranke. Omenjenega dostopa namreč ne bi smel uporabljati zase, poleg tega je namenjen popolnoma za druge zadeve, so opozorili. Zato so pristojnemu tožilstvu že naznanili tudi sum storitve uradno kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Podali so tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku Informacijskemu pooblaščencu RS.

Notarska zbornica je zato po besedah Kraljeve 3. avgusta od ministrstva prejela predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper Sikoška. O predlogu mora predsednica notarske zbornice zdaj odločiti v 30 dneh. Še pred tem mora razrešiti nekaj pravnih dilem o tem, ali je odločba ministrstva o razrešitvi Sikoška že pravnomočna. Odločba je sicer dokončna, a je zoper njo mogoče sprožiti upravni spor, zato se postavlja vprašanje, ali je tudi pravnomočna, je dejala Kraljeva.

Sikošek je v preteklih dneh že napovedal, da bo "z vsemi pravnimi sredstvi dokazal, da je odločba nepravilna in nezakonita".