Če bi del kandidatov razpoložljivost visokošolskega izobraževanja in potrebe gospodarstva skoraj popolnoma izenačil ali prvega celo podredil drugemu, pa nekateri razmišljajo, da je mladim treba pustiti, da se izobražujejo na področjih, ki jih zanimajo, in ne le tam, kjer jih za delo v tem trenutku potrebuje gospodarstvo. 22-letni Jure pa pravi, da jih sistem študija po bolonjski reformi ne pripravi na vstop na trg dela.

Kako je torej z usklajenostjo visokega šolstva in gospodarstva?
Jure, 22 let
Problem usklajenosti visokega šolstva in gospodarstva se je začel že z bolonjsko reformo, ko je bila uvedena možnost, da se študent po končanem tri- ali štiriletnem študiju vključi na trg dela, postane zaposljiva entiteta. In to je mogoče tista glavna stvar, ki mladim predstavlja problem, da se mogoče prehitro vključujejo na trg dela, s tem morda še nekompetentni vstopajo na področje gospodarstva, sfere dela, in potem, namesto da bi napredovali v šolskem, izobrazbenem sistemu, napredujejo v sistemu dela. Vendar v tem ne poznajo razmer, ker so pač prišli iz nekega "idealnega okolja", v katerem niso bili naučeni, kaj je tisto, kar dejansko v sferi dela, v gospodarstvu, pomeni oziroma šteje.

Matej T. Vatovec – Levica
Mislim, da se visoko šolstvo in gospodarstvo ne bi smeli usklajevati in biti dva povezana pojma. Tisto, kar je pri izobraževanju ključno, je, da v prvi vrsti služi tistemu, kar so želje in interes posameznika, torej da študira tisto, kar ga veseli, in ne tistega, kar je bolj profitabilno. V drugi vrsti, da bi bilo izobraževanje čim bolj dostopno vsem, kar omogoča predvsem neko širino, se pravi, da študent pridobi široko znanje in tudi gospodarstvo v tem smislu ne bi smelo pritiskati na ministrstvo in diktirati tistega, kar so trenutno potrebe trga dela, ampak predvsem iskati kadre, ki se lahko tudi skozi zaposlitev razvijajo in postanejo strokovnjaki na raznolikem področju tistega, kar so študirali.

Uroš Prikl – DeSUS
Bom malo bolj kritičen. Verjamem, da je usklajenost premajhna, da je povezanost premajhna, na kar v DeSUS-u ves čas opozarjamo. Jaz osebno bi želel in pričakoval večjo povezanost, kajti – ne nazadnje – izobraževalni sistem, pa naj bodo to srednje šole ali fakultete, producirajo, proizvajajo strokovnjake, ki pa jih potem ustrezno gospodarstvo ne zna uporabiti. Ali drugače: gospodarstvo pričakuje kakšen drug profil diplomanta, pa mu takšnega diplomanta izobraževalni sistem ne dá.

Domen Igličar – Zedinjena Slovenija
Usklajenost bi morala definitivno biti, in sicer v smislu, da če se izšolaš v Sloveniji, v Sloveniji dobiš tudi službo. Žal danes tega ni, mladi se šolajo v Sloveniji, kjer je študij zastonj, dobijo tudi štipendije, potem pa gredo na drugo tržišče v tujino, in smo mi na dvakratni izgubi. Pri njihovem financiranju in izobraževanju, saj jih (diplomante op. a.) izgubimo, ker gredo za večji denar delat v tujino.
Jerca Korče – Lista Marjana Šarca
Usklajenosti gospodarstva in visokega šolstva trenutno ni, to tudi zaznavamo na trgu delovne sile, ampak kljub vsemu ocenjujem – in tudi v naši stranki LMŠ ocenjujemo –, da moramo mladi postati kreatorji, da moramo iti študirat tisto, kar si želimo, da nas to izpolnjuje, v tem smo dobri, tako bomo tudi lahko kreirali svojo prihodnost na lažji način. Torej, da nas sistem ne sili v študij nečesa, kar ni naša primarna izbira, in da se odločamo (sami op. a.), tudi če so to družboslovne smeri. Vendar pa se mora visoko šolstvo prilagajati na ta način, da podaja znanje tako, da ga bomo mladi znali pravilno izkoristiti, da bomo sami postali kreatorji svojih služb in ne samo čakali na državo, da nam stvari položi v roke.