Ocenjujemo, da je to število, ki smo ga pričakovali. Okoli en odstotek ljudi v populaciji je asimptomatskih, a so pozitivni.
V torek se bodo testirali še nekateri zaposleni. Premier Janez Janša je popoldne na Twitterju zapisal, da je v okoljih, kjer je odstotek okužb večji, potrebna dodatna previdnost.
Negativen test na koronavirus je pogoj za vračanje v šole in vrtce. Šolniki bodo morali testiranje ponoviti vsakih sedem dni. Učitelji, ki se ne bodo testirali, pa ne bodo mogli v živo izvajati pouka.
V šolske klopi se sicer vrača nekaj več kot 53.000 učencev prvih treh razredov, v vrtce pa skoraj 75.000 otrok. Otroci s posebnimi potrebami so pouk začeli pred dobrimi tremi tedni.
V šole prva triada
Svoja vrata bodo v torek odprli šole in vrtci v osrednjeslovenski regiji, gorenjski, primorsko-notranjski, obalno-kraški, koroški, podravski, pomurski, savinjski in zasavski regiji. Še naprej pa bo izobraževanje na daljavo v vsej državi potekalo za učence od 4. do 9. razreda, dijake, učence glasbenih šol ter študente višjih šol in fakultet. Vlada je študentom dovolila izvedbo nujnih laboratorijskih vaj in individualnega pouka.
"Jutri naj bo vesel dan, hkrati pa tudi odgovoren. Otroci in zaposleni naj se vrnejo z upoštevanjem vseh ukrepov in zdravi," je v Prvem dnevniku poudarila ministrica za izobraževanje Simona Kustec.
Testiranje zaposlenih na teden dni
Uvedeni so strogi preventivni ukrepi za preprečevaje okužb, med katerimi je bilo tudi množično testiranje zaposlenih, ki bodo v torek fizično odšli v šolo, vrtec, višjo šolo ali na fakulteto.
Predvideno je, da se bo testiranje tedensko ponavljalo, v kakšni obliki točno, pa še ni dorečeno.
Največ (3000) so jih testirali v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, kjer bo ob ponedeljkih testiranje mogoče le za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Koordinirajo ga zdravstveni domovi.
Zaposlenim s prebolelim covidom-19 in tistim, pri katerih je od okužbe minilo najmanj 21 dni in največ tri mesece, se testiranja ni treba udeležiti.
"Zakaj so zdaj nujni in potrebni hitri testi?"
Številni zaposleni v vrtcih so bili že v ponedeljek na delovnih mestih zaradi zagotavljanja nujnega varstva in priprav na torek. "Že z današnjim dnem smo oblikovali oddelke kot enovite mehurčke, da ne bomo jutri spreminjali organizacije, in so zaposleni in otroci prišli, jutri pa se jim samo pridružijo novi otroci," je pojasnila ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj, ki je tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije.
Ravnateljica celjskega vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je za STA povedala, da se je veliko zaposlenih spraševalo, zakaj so zdaj nujni in potrebni hitri testi, saj so že doslej delali v nujnem varstvu, testiranje s hitrimi testi pa ni bilo potrebno. Na to je opozorila tudi vzgojiteljica Mateja iz ljubljanskega Vrtca Jarše. Kot je dejala, nima nič proti testiranju, a moti jo, da so tri mesece delali v vrtcih in jih nihče ni "niti povohal".
Kdor se ne bo testiral, pouka ne bo izvajal v živo
Testiranje sicer za učitelje ni obvezno, saj ga ne določa zakon. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič pa je pojasnila, da učitelji, ki se ne bodo testirali, ne bodo mogli v živo izvajati pouka, saj bi taka oseba lahko okužila cel razred.
Na to so se odzvali v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, kjer pravijo, da bi bilo nagovarjanje boljše kot prisila in kaznovanje. "Vlada bi morala bolj zaupati slovenskemu učiteljstvu, ki je že večkrat dokazalo, da se zaveda svoje odgovornosti in tudi zdaj se zaveda resnosti položaja," je prepričan glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. V sindikatu po njegovih besedah člane še vedno pozivajo, naj se testirajo v čim večji meri.
Bi starši lahko sami doma testirali otroke?
"Preverili bomo, kakšno je mnenje o testiranju otrok iz prve triade," je v oddaji Dobro jutro napovedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec ter ob tem omenila predvsem možnost, da bi otroke testirali starši doma. "Naredili bomo vse, da ljudem pomagamo, da se bodo počutili varno v teh še vedno nevarnih trenutkih," je dodala.
Uporaba mask je za učitelje v šolah obvezna.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte pa je na redni tiskovni konferenci poudarila, da je treba v šolah spoštovati tudi druge higienske ukrepe: "Masko moramo odstranjevati tako, da jo primemo za ušesi, ne dotikamo se obraza. Pokazalo se je, da je priporočena uporaba trislojnih kirurških mask, Nemčija priporoča maske FFP2, v Sloveniji še čakamo priporočilo pristojnih služb. Pred odhodom v šolo naj se starši pogovorijo s svojimi otroki."
Homogene skupine, otroci se ne smejo mešati
Pouk bo v torek potekal po modelu C ‒ v homogenih skupinah, pri čemer se skupine med seboj med poukom ne bodo smele mešati. Kako velike bodo skupine, da bo pouk še varen in izvedljiv, ministrstvo prepušča presoji ravnateljev. Učenci se bodo morali med odmori zadrževati v matičnih učilnicah in jih praviloma ne bodo smeli zapuščati. Če bo mogoče, bodo v učilnicah tudi malicali. Pouk športne vzgoje naj bi potekal v športni dvorani brez mešanja skupin učencev iz različnih razredov.
Učenci, vključeni v jutranje varstvo ali podaljšano bivanje, naj bi bili razporejeni v skupine tako, da se oddelki med seboj ne mešajo, šola mora pri tem voditi tudi natančno evidenco.
Ekskurzij, plavalnih tečajev, šole v naravi in interesnih dejavnosti, ki jih imajo zunanji izvajalci, ne bo. Razen v prvem razredu se bodo neobvezni izbirni predmeti izvajali na daljavo. Dnevi dejavnosti se lahko za učence, ki se izobražujejo v šoli, izvajajo le v prostorih šole.
Priporočila Zavoda RS za šolstvo za čim lažji prehod na šolanje v šoli
1. posvečanje posebne pozornosti tistim učencem, ki v času šolanja na daljavo niso imeli dostopa do interneta, učencem iz socialno ranljivih družin in tistim, za katere učitelji ocenjujejo, da so bili pri šolanju na daljavo manj uspešni. Šole naj pripravijo indvidualne načrte oz. obstoječe individualne načrte prilagodijo učencem in razmeram.
2. Pomembno je zagotoviti čas za uvajalno obdobje, za prilagoditev učencev na šolski ritem, še posebej za učence prvega obdobja. Lahko pričakujemo začetne težave zaradi spremenjenega bioritma v času šolanja na daljavo. Priporočamo, da si vzamejo čas, da se z učenci pogovorijo o šolanju na daljavo in počutju ob vrnitvi v ošolo.
3. Dodatno utrjevanje obravnavanih snovi in veščin, predelanih v času šolanja na daljavo. Učitelji naj to utrjevanje prilagodijo glede na zaznane razlike med učenci. Ravno zato je pomembna povratna informacija o znanju učencev in je tudi pogoj za ocenjevanje znanja. S tem želimo preprečiti prevelik pritisk na ocenjevanje.
4. Je vezano na delo učiteljev, na prilagajanje letne priprave in v sklopu tega tudi načrta ocenjevanja. Učitelji naj se odločijo, ali in v kakšni meri je treba prilagoditi letno pripravo, katere del je tudi ocenjevanje, da bodo učenci do konca šolskega leta pridobili ključna znanja, ki so pogoj za nadaljevanje šolanja. V digitalnih učnih načrtih, ki so učiteljem že na voljo, so že označeni vsi prednostni cilji in vsebine za celotno šolsko leto.
5. Sprotno spremljanje ciljev, ki bodo v tem šolskem letu ostali neobravnavani oz. ne bodo realizirani. Ob koncu šolskega leta bo treba na zaključnih pedagoških konferencah določiti, katere cilje in kako bodo učenci v prihodnjih letih nadomestili.
6. Eno ocenjevalno obdobje v tem šolskem letu omogoča tako učiteljem tehten razmislek, kako pridobiti čim bolj celostne informacije, ki so ključne za predmete. Zato naj v načrt vključijo bolj raznolike oblike ocenjevanja znanja, predvsem tistih znanj, ki so ključnega pomena pri posameznem predmetu.
"Smo v zlati sredini"
Ministrica Kustec je v oddaji Dobro jutro odgovorila tudi na kritike, da imamo pri nas najdlje trajajoče šolanje otrok na daljavo. "Imeli smo najdlje zaprte šole v času jesenske epidemije ‒ a v kosu. Ko pogledamo, koliko časa je tudi v drugih državah članicah EU-ja potekalo izobraževanje na daljavo, ali v nekaterih sploh ni potekalo nikakršno izobraževanje, ko niso bili v šolah, potem vidimo, da smo nekje v zlati sredini. Res nismo bili fizično v prostorih, a v veliki meri smo zelo dobro in uspešno bili na izobraževanju na daljavo. Znanje se je osvajalo, a na daljavo in na račun tega, da smo na prvo mesto postavili prvi Z, ki je znanje, in tretji Z, ki je zaupanje," je zagotovila.
Vsake neobičajne spremembe v vedenju in funkcioniranju lahko pomenijo znak, da se z otrokom ali mladostnikom nekaj dogaja. To je trenutek, da se pogovorimo o tem, kako živimo in kako smo lahko otroku na razpolago. Če se otrok ne odziva, je prav, da se pogovorimo najprej z učiteljem, če je to mogoče, potem pa s strokovnimi službami. Najprej se lahko obrnemo na pediatra, ki nas bo usmeril naprej. Klinični psihologi smo na razpolago - če ne drugače, vsaj po telefonu.
Otroci in njihove družine pomoči ne poiščejo dovolj zgodaj
Tudi vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Maja Drobnič Radobuljac je na tiskovni konferenci poudarila, da med epidemijo otroci in mladostniki iščejo manj pomoči, zato bodo učitelji prvi, ki bodo prepoznali različne stiske otrok, in naj se, če bodo težave presegle njihovo znanje, obrnejo tudi na druge institucije. "Pomembno je, da vemo, da so otroci in mladostniki v osnovi močni, prilagodljivi in odporni. Kadar imajo izkušnje premaganja težavnih obdobij, jih te lahko naredijo močnejše in kompetentnejše ljudi," je poudarila in dodala, da je pomembno predvsem to, kako na to obdobje gledajo njihovi odrasli vzorniki.
Trenutni podatki glavnih treh bolnišničnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji po njenih besedah kažejo na povprečen upad ali nespremenjeno število otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč. Porast iskanja pomoči pa je bil kot vsa leta do zdaj opazen predvsem v obdobjih, ko so otroci čutili povečane pritiske pri šolskem delu, je še dodala.
Tudi klinična psihologinja Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, je povedala, da je bilo lani k njim napotenih manj otrok. A je "opazen trend, da otroci in njihove družine pomoči ne poiščejo dovolj zgodaj ‒ ko pa jo, je že tako pozno, da je potrebna bolnišnična obravnava."
Drugi trend pa je po njenih besedah tudi ta, da imajo otroci, ki so imeli težave že pred epidemijo, zdaj še izrazitejše težave. "Med epidemijo je postalo očitno, da ima šola pomembno varovalno vlogo pri skrbi za duševno zdravje. Zato je čas vračanja v vrtce in šole pomemben v smislu prepoznavanja stisk, ki otrokom onemogočajo normalno funkcioniranje. Učitelji morajo biti pripravljeni na to, da bodo otroci potrebovali čas, da se prilagodijo na novo rutino."
Odkritje angleškega seva bi lahko vplivalo tudi na šolstvo
Kako dolgo bodo šol ostale odprte in kdaj bi se lahko vrnili tudi drugi učenci, še ni znano. Premier Janez Janša je na nedeljski tiskovni konferenci potrdil, da so v Sloveniji odkrili tudi angleški sev novega koronavirusa, ki je hitreje nalezljiv. Zdaj testirajo vzorce za nazaj, na podlagi tega pa bo vlada najpozneje v sredo sprejela dodatne ukrepe.
Angleški sev je precej bolj nalezljiv in menda tudi smrtno bolj nevaren, takšne so izkušnje drugih evropskih držav, opozarja premier Janša, zato sta potrebni še dosti večja previdnost in pazljivost, tudi pri načrtovanju odpiranja šol in vrtcev.
"Upamo, da to ne bo vplivalo na delo," pa je v Prvem dnevniku dejala ministrica Kustec.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje