Poudaril je, da je to sporočilo še kako pomembno v zdajšnjem času, ko je življenje zaznamovano predvsem z materializmom. Dnevi kurbanskega bajrama so zato priložnost, da okrepimo svojo dušo ter pokažemo ljubezen in spoštovanje do drugih ljudi, predvsem pa do tistih, ki potrebujejo našo pomoč, je še dejal Porić, ki je letos vodil molitev ob prazniku, saj se mufti Nedžat Grabus udeležuje romanja v Meki.

Mufti Grabus na romanju v Meki
Letos je bajramsko molitev v Ljubljani vodil tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić, saj se mufti Nedžad Grabus udeležuje romanja v Meki. Molitev so pripravili tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.

Na kurbanski bajram se muslimani spominjajo trenutka, ko je Alah Abrahamu ukazal, da naj žrtvuje svojega sina. Vsakoletno tradicionalno romanje v Meko se je začelo v nedeljo, vrh pa doseglo v ponedeljek, ko so verniki molili na gori Arafat pri Meki, kjer naj bi svojo zadnjo pridigo imel prerok Mohamed. Začetek kurbanskega bajrama se je v Meki začel s t. i. "kamenjanjem hudiča", ki mu sledi obredno žrtvovanje živali. Ob koncu se bodo romarji sprehodili okoli svetišča Kaba, s tem pa se bo romanje tudi končalo. Hadž se bo letos končal v petek, romanja pa se udeležuje tudi 44 vernikov iz Slovenije.

Hadž - peti steber islama
Kurbanski bajram muslimani praznujejo ob izpolnjevanju hadža, ki je peta islamska praktična dolžnost. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je telesno sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju romati v Meko, je za Radio Slovenija poročal Marko Rozman.

Tudi letos je obred potekal v športni dvorani Kodeljevo, medtem pa se končujejo še zadnje priprave za začetek gradbenih del za novo džamijo. Razpis za izvajalca del naj bi Islamska skupnost objavila decembra ali v začetku januarja, islamski kulturno-verski center pa naj bi bil dokončan leta 2016.