Pred kratkim smo poročali, da se tudi v strokovni javnosti krepijo dvomi o usposobljenosti učiteljev za delo s težavnimi mladimi. Naslednji v vrsti, ki na to opozarja, je strokovnjak na področju vzgoje in izobraževanja, psiholog Kristijan Musek Lešnik, ki tudi vodi Komisijo za otroke s posebnimi potrebami: "Učitelji so žrtve neustreznega študija in usposabljanja. Treba se je zelo resno vprašati, kaj zdaj tukaj narediti. Ali so kadri, ki jih do diplome spravi pedagoška fakulteta, res zadostno usposobljeni za to? V tem trenutku nisem prepričan, da so na pedagoški fakulteti pripravljeni reči, to pa je problem."

Kot smo že poročali, so na ljubljanski pedagoški fakulteti vse očitke zanikali. Zdaj pa smo prejeli še odgovore na konkretna vprašanja: pravijo, da imajo na fakulteti najmanj 13 predmetov, ki študente poučujejo o delu s težavnimi mladimi, da imajo več kot 20 ustrezno izobraženih predavateljev (številni naj bi se s težavnimi mladimi ukvarjali tudi v praksi) in da študentom omogočijo dovolj praktičnega pouka.

Mlada učiteljica spregovori
Odgovor pokažemo Tjaši Medved, ki je pred kratkim zaključila študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je zdaj učiteljica podaljšanega bivanja na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. "Nismo imeli teh predmetov. Imeli smo inkluzivno vzgojo in izobraževanje, kjer smo govorili o otrocih s posebnimi potrebami, a se prav s tistimi, ki imajo vedenjske in čustvene motnje, ki so nasilni, agresivni, nismo ukvarjali. Učili smo se o naglušnih, slabovidnih, avtističnih in vseh drugih s posebnimi potrebami. O agresivnih pa se učijo le tisti, ki študirajo socialno in specialno pedagogiko," odgovori.

Ravnatelja vzgojnih zavodov opozarjata
A tudi ti očitno ne dobijo pravih znanj in dovolj praktičnih izkušenj. To potrjujeta ravnatelja dveh vzgojnih zavodov. Bojan Bogataj, ki vodi Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, pravi: "Študentje v glavnem prihajajo goli in bosi, premalo je povezanosti fakultete z bazo. Ko pridejo diplomanti s fakultet, stopijo v čisto drug svet, doživijo šok, ki ga potem počasi nevtraliziramo, potem ko jih mi tukaj seznanimo s temi novimi dognanji vedenjskih in čustvenih motenj." Leonida Zalokar pa vodi Vzgojni zavod Planina: "Kader pride popolnoma neusposobljen. Pa niso učitelji in vzgojitelji prav nič krivi, da pridejo v vzgojno skupino, razred in ne vedo, česa naj se lotijo."

Mlada učiteljica Tjaša Medved ne dela v posebnem zavodu, ampak v osnovni šoli. Kljub temu se boji prvega srečanja z nasilnim učencem: "Upam, da se mi to nikoli ne bo zgodilo. Ampak glede na to, da je tega vedno več, si mislim, da bom prej ali slej tudi to morala preživeti in se nekako odzvati."

Del pedagoških fakultet je še vedno zazrt v preteklost in nimajo pravega stika s šolskim vsakdanom. Težave mladih so zadnja leta drugačne in temu bi morali prilagoditi program, še končuje strokovnjak Kristijan Musek Lešnik.