Ivan Vizjak je bil od septembra 2008 do sredine leta 2011 član nadzornega sveta Nove KBM (NKBM), bil pa je tudi direktor in eden izmed lastnikov Pom-Investa, ki je bil s povezanimi družbami velik kreditojemalec v tej banki in s propadom katerega je banka vknjižila milijonske izgube.

Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za bančno luknjo, je odgovoril: "Niti slučajno." Dejal je, da je bilo Pom-Investu, ki je bil za državo z 2,2-odstotnim deležem največji lastnik banke, pomembno to, da banka deluje dobro in se razvija, saj je Pom-Invest vanjo vlagal z namenom dolgoročne naložbe.

Pom-Invest je bil finančni holding, ki je preprodajal delnice in deleže. Tako je bil nakup in prodaja delnic denimo Istrabenza in Etre 33 zanj le posel, ki ga je v obeh primerih sklenil z dobičkom. Zakaj ta v drugem primeru ni končal na računu Pom-Investove družbe Sarini, ki je bila takrat obremenjena s kreditom, temveč na računu družbe Energo, za katero ni vedel, v čigavi lasti je, se Vizjak danes ni spomnil.

Prav tako se mu ni zdelo nič narobe, da NKBM, katere nadzornik je bil, družb, ki so bile povezane s Pom-Investom, kot so bile denimo Pomhold, Rig, Vizfin, ni vodil kot povezane družbe, medtem ko jih Probanka je. Rig je posojilo, s katerim sta nato Pomhold in Pom-Invest poplačevala svoje obveznosti, po njegovih navedbah pri NKBM-ju dobil, ker je imel "boljšo boniteto".

Čeprav je dejal, da se je na nadzornem svetu ob odločitvah o podelitvi oz. podaljšanju kreditov družbam, s katerimi je bil povezan, izločal, mu je Logar pokazal, da ni bilo tako, saj da se je pri glasovanju tudi kdaj vzdržal. Povedal je tudi, da je na sejah odgovarjal na vprašanja svojih kolegov glede zaprošenih kreditov z njim povezanih družb, "če so ga o tem vprašali", čeprav ne bi smel in bi se tudi pri tem moral izločiti.

Kriva je politika
Da so krediti v času krize prešli v slabe, je po njegovem mnenju odgovornost politike, ki je uveljavila zakon o prepovedi podaljševanja t. i. tajkunskih kreditov. Bankirji po njegovih ocenah niso krivi, prst pa je usmeril tudi v regulatorja, to je Banko Slovenije, ki da je imela "na voljo vse podatke".