Milan Kučan je v svojem govoru poudaril, da se je treba upreti sovražnemu govoru. Foto: BoBo
Milan Kučan je v svojem govoru poudaril, da se je treba upreti sovražnemu govoru. Foto: BoBo

Dogodek, ki je v času vojne in tudi poznejša leta zaznamoval dogajanje na Cerkljanskem, se je zgodil 27. januarja 1944, ko je 47 mladih tečajnikov partijske šole padlo pod streli nemškega okupatorja. "Ti dogodki ne smejo v pozabo," je dejal Kučan.

"Danes se takratnih dogodkov spominjamo zato, da jih obžalujemo in da se z dolžnim človeškim spoštovanjem poklonimo spominu na vse, ki so v vrtincu vojnih strahot, krivi brez lastne krivde, izgubili življenja," je dejal Kučan. Slovenci imamo po njegovih besedah svoj del odgovornosti, da se postavimo na stran tistih narodov in politik, ki se odločno zavzemajo za mir.

Poboj 47 mladih je pozneje vodil v še eno tragedijo. Partizani so namreč iz maščevanja aretirali 13 domačinov in dva duhovnika ter jih ustrelili na Lajšah. Dolga leta zamolčana zgodba je netila tiho sovraštvo vse do današnjih dni, pred petimi leti pa je na oba dogodka opozoril tudi tedanji govornik na spominski slovesnosti na Brdcih, častni predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik.

Kučan: Sovražnemu govoru se moramo upreti
Kučan je težišče današnjega nagovora preusmeril predvsem v sodobni čas, ki v mirovniškem smislu zahteva povsem drugačne odzive javnosti. Po njegovem mnenju je eden glavnih sovražnikov sodobne družbe prav sovražni govor, ki v moralnem smislu povzroča velike žrtve, zato bi se zlorabi svobode govora morali upreti.

Nerazumljivo pa se mu zdi, da je zaskrbljenost za pravice tistih, ki so nosilci sovražnega govora, nestrpnosti in nasilja, večja od zaskrbljenosti za tiste skupine in posameznike, ki so tarča sovraštva in sovražnega govora. "Kot da ti slednji nimajo pravice do varnosti in dostojanstva," je dejal in opozoril, da molk in neodzivnost na pojave sovražnega govora ogrožata svobodo govora. "Zato bi morali skupaj zavrniti zlorabe svobode govora," je dejal.

Med gosti spominske slovesnosti je bila tudi Marica Nakrst, ki je kot šestletna deklica doživela tragedijo v Cerknem, pozneje pa kot učiteljica skupaj z možem prispevala k temu, da se je novogoriška osnovna šola poimenovala po padli tečajnici Milojko Štrukelj. Tej mladi tečajnici je Marica pozneje posvetila posebno pesnitev.