Obrambna ministrica Andreja Katič je v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov članic Nata potrdila načrte Slovenije, da si bo prizadevala za ustavitev padanja obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto.

"V preteklih mesecih smo o tem že večkrat razpravljali na vladi. Ugotovili smo, da mora vlada med svoje prioritete postaviti tudi varnostne prioritete, tako na področju obrambe kot zaščite in reševanja ter policije," je povedala ministrica.

Tako naj bi po besedah ministrice letos obrambni proračun ostal na isti ravni, to je na odstotku BDP-ja. "Naša želja je, da bi temu primaknili še 0,01 odstotka BDP-ja, v prihodnjih letih pa bi si prizadevali za povečevanje za 0,04 odstotka BDP-ja," je povedala. "Želeli bi si znatnega povečanja, a se zavedamo realnosti," je še dodala.

Voditelji članic Nata so se sicer septembra lani v Walesu dogovorili za dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja v prihodnjih desetih letih, če bodo seveda javne finance to dovoljevale.

Prvo srečanje z ministri Nata
Za Katičevo prvo zasedanje obrambnih ministrov Nata je sicer potekalo predvsem v znamenju ukrajinske krize in "varnostnih izzivov na jugu", zlasti širjenja vpliva džihadistov Islamske države. "Potrdili smo Natovo vodilo o zagotavljanju 360-stopinjskega pristopa k odvračanju groženj, in če je treba, obrambi zaveznic," je povedala Katičeva. Ministri so potrdili tudi varnostna zagotovila vzhodnim zaveznicam. Slovenija bo v okviru teh ukrepov prispevala častnika v vrhovno poveljstvo zavezniških sil Evrope (SHAPE), je povedala ministrica.

Sklepni del zasedanja je namenjen operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije ob dogodkih na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po koncu te operacije, ki je namenjena urjenju afganistanskih varnostnih sil. Trenutno v tej operaciji sodeluje sedem slovenskih vojakov, ki delujejo pod poveljstvom Italije na območju Herata na zahodu države.

Katičeva je ob robu prvega dne zasedanja tudi podpisala pismo o nameri glede sodelovanja pri zagotovitvi helikopterjev za specialne sile skupaj s Hrvaško, Madžarsko in Bolgarijo. Vse štiri države so si pred dvema letoma za cilj zadale, da bodo do leta 2025 vzpostavile zmogljivost dveh helikopterjev za izvajanje operacij specialnih sil. "Zaradi zahtevne samostojne izvedbe tega cilja so se omenjene države odločile za proučevanje priložnosti morebitnega večnacionalnega sodelovanja, če bi to ponujalo operativno učinkovitejše in cenejše rešitve," je povedala ministrica.