Pred dobrim letom so v takratni oddaji Posebna ponudba predstavili zgodbo Štajerke, ki si je pred šestimi leti od Tadeja Tasiča izposodila 4500 evrov. “Našla sem spletno stran posojila.com, kjer so ta posojila ponujali. Nato sem se v Velenju srečala s Tadejem Tasičem v zastavljalnici Daš dam. Rekel je, da posojila sklepajo na podlagi pogodbe. Za sklenitev pogodbe sem mu morala poslati fotografije svojega stanovanja. To sem storila in naslednji dan izvedela, da bomo pogodbo overili pri notarki Frančiški Persea Cetin. Takrat je v igro stopil Primož Pogorevc, ki ga je Tasič takrat pripeljal s sabo,” nam je povedala Štajerka, ki je želela ostati anonimna.

Namesto posojilne je podpisala prodajno pogodbo za svoje stanovanje Gledalka trdi, da je 4500 evrov prejela v velenjskem gostinskem lokalu v bližini notarske pisarne Frančiške Persea Cetin. Presenečenje je sledilo pri notarki, kjer je v podpis namesto posojilne dobila prodajno pogodbo za svojo nepremičnino, vredno nekaj manj kot 88 tisoč evrov. V prodajni pogodbi je bilo tudi navedeno, da je kupnino že prejela. “Vseskozi so mi zatrjevali, da je ta pogodba dejansko nična, saj takrat, ko denar vrneš, oni to pogodbo uničijo. Ko smo podpisali, je ta notarka pogodbo odnesla v pisarno k administratorkam oz. tajnicam in naročila, naj jo zaklenejo v sef in jim dejala, da že vedo, za kaj gre,” je pojasnila zavedena gledalka, ki je zaradi osebne stiske notarki verjela na besedo.

Sodišče je ugotovilo ničnost pogodbe
Tri mesece je Štajerka redno odplačevala posojilo, potem pa obrokov v višini 450 evrov mesečno ni zmogla več. Kot pravi, je skušala stopiti v stik tako s posojilodajalcem kot tudi posrednikom, vendar neuspešno. Slabo leto in pol po podpisu prodajne pogodbe je prejela izvršbo. Posojilodajalec je ni terjal za 4.500 evrov, temveč kar za skoraj 88 tisočakov, kolikor naj bi, kot trdi, plačal za stanovanje. Deložacijo so tik pred zdajci ustavili, Višje sodišče v Mariboru pa je ugotovilo, da je bila gledalka pri sklepanju posojilne pogodbe in z njo povezanega zavarovanja s prodajno pogodbo zavedena. Gledalka je stanovanje torej dobila nazaj, nekateri oškodovanci pa te sreče niso imeli.

Sodna pot za mnoge predraga
Pred kratkim se je na sodišču srečno končala tudi zgodba Ljubljančanke, ki si je denar prav tako sposodila od Tadeja Tasiča. “Sodišče je presodilo, da je sicer šlo za prodajno, in ne za posojilno pogodbo, a je ugotovilo, da je tudi ta nična. Po mnenju sodišča se je v tem primeru namesto posojilne pogodbe podpisala le listina, ki je omenjala prodajo nepremičnine. Šlo je fiduciarni posel, s katerim se je lastninska pravica posojilojemalke prenesla na posojilodajalca. Šele po odplačilu posojila pa naj bi se lastninska pravica prenesla nazaj na posojilojemalca. Zakon pa pravi, da vnaprejšnji dogovor o prenosu lastninske pravice, v kolikor posojilo ne bi bilo vrnjeno, ni dovoljen,” je pojasnil Dominik Nemec, odvetnik posojilojemalke, ki je svoje stanovanje nedavno dobila nazaj. A večina zgodb nima takega konca. »Jaz poznam okoli deset ljudi, ki so se ujeli v isto past kot jaz. Ena od teh je morala zapustiti svoje stanovanje in je šla živet na Hrvaško k bratu, druga je poskušala narediti samomor. Nekateri zaradi strahu ne prijavijo oderuštva policiji, za sodno pot pa nimajo denarja,« nam je še povedala posojilojemalka s Štajerskega.

Oderuštva ni lahko dokazati
"Zadeve so kompleksne, saj oderuhi poskrbijo za to, da so okoliščine vedno malo drugačne. Velikokrat krivijo organe pregona, da so neučinkoviti, a velikokrat je težava tudi v tem, da ljudje oderuštva ne prijavijo pravočasno. Tako da se leto ali dve izgubita zato, ker se same žrtve ne zganejo. Obdolženci imajo na voljo sredstva pritoževanja in zato se stvari hitro zavlečejo. Treba je tudi vedeti, da so oderuhi ljudje, ki zelo dobro obvladajo svoj 'posel' in znajo pridobiti zaupanje ljudi," je opozoril Dominik Nemec. Kot trdi odvetnik, proti notarki Frančiški Persea Cetin, Tadeju Tasiču in še dvema osumljencema na Celjskem okrožnem sodišču poteka kazenski postopek. Po podatkih policije si je denar od velenjske združbe izposodilo okoli 400 ljudi, najmanj 12 jih je bilo oškodovanih. Proti notarki je stekel tudi disciplinski postopek pri Notarski zbornici Slovenije zaradi disciplinskih kršitev 113. a člena Zakona o notariatu. Disciplinska komisija I. stopnje je ugotovila, da je notarka disciplinsko odgovorna storitve treh hujših disciplinskih kršitev. Po pritožbenem postopku je disciplinska komisija II. stopnje v dani zadevi izdala sklep, s katerim je odločbo disciplinske komisije I. stopnje razveljavila in zavrgla sklep o uvedbi disciplinskega postopka, saj je bil rok za izdajo sklepa o uvedbi disciplinskega postopka zamujen.

Primer Alfa finance
Zakonca Likar iz okolice Tolmina sta si pri podjetju Alfa finance izposodila 13 tisoč evrov. Posojilno pogodbo sta, čeprav je bilo v njej navedeno, da glavnica znaša 36 tisoč evrov in da posojilo daje fizična oseba, podpisala. Nasedla sta pojasnilu, da so v znesek vključene tudi obresti za dobo desetih let. Zgodba se je končala tako, da sta vrnila 13 tisočakov, ko pa sta začela zamujati z obroki, sta ostala brez strehe nad glavo, njuno hišo je na dražbi kupila njuna posojilodajalka Lili Mihelčič. Kot trdita, v njej živi še danes. Pravico sta iskala tudi na sodišču, a vsi njuni poskusi, da bi dokazala, da sta žrtev oderuhov, so bili vse do danes zaman. "Najhuje je to, da nisva edina. Na sodišču je pričal nekdo, ki je prav z isto osebo, z Lili Mihelčič, podpisal posojilno pogodbo, in čisto vse je bilo enako kot v mojem primeru, tudi njegovo hišo je kupila Mihelčičeva, a sodnik je verjel njim in zgodba je končana. Kar se pa tiče policije, pa se ni zgodilo popolnoma nič, če koga kaj vprašaš, pravijo, da si sam kriv, ker si to podpisal," je povedal Simon Likar. Konec avgusta je policija v primeru Alfa finance podala dopolnjeno ovadbo zaradi kaznivih dejanj oderuštva, državni tožilec pa naj bi svojo odločitev sprejel do konca meseca.

Zaradi nekaj tisočakov ob vozilo
Policisti iz Slovenskih Konjic že od lanske jeseni preiskujejo podjetje Roki finance in dve fizični osebi, ki jih sumijo kaznivih dejanj oderuštva, goljufije in izsiljevanja. Osebe, ki so si pri podjetju izposodile denar, šlo je za nekaj tisočakov, so morale podpisati kupoprodajno pogodbo za svoj avtomobil. Policisti so na celjsko okrožno tožilstvo vložili pet kazenskih ovadb, na podlagi dokumentov, zaseženih v hišnih preiskavah, pa domnevajo, da je oškodovancev še več. ''Ljudi, ki se čutijo oškodovani, pozivamo, naj oddajo prijavo na najbližji policijski postaji,'' pravi komandir Policijske postaje Slovenske Konjice Robert Vipotnik Sirc. Ena od dveh osumljenih fizičnih oseb, ki želi ostati neimenovana, pa odgovarja: ''Tista vozila, ki jih imam v lasti, in posesti, bodo dobili nazaj, ko bodo plačali, nič prej. In ni sodnika, ki bi me za to obsodil, najmanj pa za goljufijo."

“Goljufi so iznajdljivi”
Zadevo zdaj proučujejo celjski tožilci, svoje pa je že opravil tržni inšpektorat, ki je ugotovil več kršitev ter podjetje in podjetnika oglobil s skoraj 16 tisoč evrov kazni, podjetju je prepovedal tudi sklepanje pogodb za nakup in prodajo vozil ter opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Dovoljenja za opravljanje tovrstne dejavnosti sicer izdaja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dovoljenja se izdajajo za tri leta, po izteku te dobe se postopek ponovi, pojasnjuje direktor Direktorata za notranji trg Franc Stanonik: "Nadzor je reden, izvaja ga tržna inšpekcija. Do leta 2010 sta bili odvzeti dve tovrstni dovoljenji, po tem datumu pa smo jih odvzeli osem.'' A goljufi so iznajdljivi in zaprejo eno podjetje ter odprejo drugega, še priznavajo na gospodarskem ministrstvu.

Podobnih zgodb pa je še veliko več. Zakaj? Gre iskati razloge v stiski ali nevednosti ljudi, iznajdljivosti goljufov ali nesposobnosti organov pregona? Odgovore so iskali v oddaji Koda, ki si jo lahko ogledate spodaj.