Predsednika sta se sicer v preteklih letih srečala večkrat in vodita reden dialog o aktualnih mednarodnih temah.

Medtem ko je Pahor na čelu države že skoraj desetletje, je socialdemokrat Steinmeier položaj predsednika gospodarsko najmočnejše in najštevilčnejše članice EU-ja prvič prevzel leta 2017, letos pa je bil na posrednih volitvah v parlamentu izvoljen za drugi mandat. Predtem je bil med drugim dvakrat zunanji minister v vladi kanclerke Angele Merkel in prvak stranke SPD.

Nazadnje sta se predsednika sešla konec aprila, ko je bil Pahor na delovnem obisku v Berlinu. Med drugim sta govorila o ruskem napadu na Ukrajino in izmenjala poglede na razmere na Zahodnem Balkanu. Oba sta odločna zagovornika širitve EU-ja na države v tej regiji.

Medtem ko je Pahor s ciljem pospešiti evropsko integracijo Zahodnega Balkana leta 2013 ustanovil pobudo Brdo-Brioni, je Nemčija leto dni pozneje zagnala berlinski proces, ki želi s konkretnimi projekti povezljivosti približati Zahodni Balkan EU-ju ter s tem pospešiti širitveni proces. V njem sodeluje tudi Slovenija.

Pahor je Steinmeierja maja lani skupaj s portugalskim predsednikom Marcelom Rebelo de Souso gostil tudi na obisku v Sloveniji, pri čemer so predsedniki poudarili pomen enotnosti Evrope in evropske ideje. Sešli so se v okviru tedanjega tria predsedujočih držav Svetu EU-ja.

Slovenski predsednik je sicer v preteklih letih večkrat poudaril velik pomen t. i. nemško-francoskega vlaka in tega, da Slovenija ostane del jedrne Evrope.

Pahor se bo konec leta – natančneje 22. decembra, ko se mu izteče drugi predsedniški mandat – poslovil od še zadnje izmed treh najvišjih funkcij v državi, potem ko je bil v preteklosti tudi predsednik vlade in DZ-ja. Njegov tokratni obisk v Berlinu zato velja za poslovilnega in bo verjetno zadnja priložnost, da se kot predsednik države sestane s Steinmeierjem.

Volitve novega predsednika bodo 23. oktobra, morebiten drugi krog pa bo sledil 13. novembra.