"Jutri se bomo posvetovali in upam, da bomo v odkritih razgovorih prišli do zaključkov, ki bodo pomenili korak naprej v evropski perspektivi Zahodnega Balkana," je po srečanju dejal Pahor. Ob tem je v izjavi medijem izpostavi, da je čas epidemije izostril nekatere razlike v stališčih, hkrati pa tudi potrebo po pogovorih in dialogu.

Pahor je zagotovil, da je tako organizacijsko kot politično vse pripravljeno za ponedeljkovo srečanje. Kot gostitelj je povedal, da je bilo to zahtevno delo oziroma zahteven projekt, v okviru katerega je govoril tudi z voditelji vseh držav, vključenih v pobudo. Na predvečer vrha je nocoj predlog deklaracije, ki bo v ponedeljek na mizi voditeljev, pregledal še s hrvaškim kolegom.

"Razumel sem, da je to leto in pol covida pustilo svoje sledove, da obstaja velika potreba po tem, da se pogovarjamo, hkrati pa je ta odsotnost leta in pol dialoga mogoče izostrila nekatere razlike, ki so v naših pogledih, kar me navaja na to, da je razgovor in dialog toliko bolj pomemben," je o pobudi Brdo-Brioni poudaril Pahor. Z njegovega zornega kota bo v ponedeljek najbolj pomembno, da bodo voditelji oblikovali skupno stališče glede pomena hitrejše širitve EU na Zahodni Balkan in skupno stališče glede potrebe po reformah v teh državah, "zato, da bi bil interes držav članic toliko bolj iskren in politična volja za širitev večja ter, da vidimo celoten prostor Zahodnega Balkana in ne samo posamične države".

"Če bomo v tem uspešni, bo to zame velik uspeh in nagrada za pogum, ki smo ga imeli na začetku tega procesa pred desetimi leti, ko pravzaprav večina voditeljev med seboj ni imela odnosov ali pa med seboj sploh ni govorila," je izpostavil Pahor, ki upa, da bodo na ponedeljkovem vrhu v odkritih razgovorih prišli do zaključkov, ki bodo pomenili korak naprej v evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Milanović je ob prihodu na Bled priznal, da se je ob začetku pobude Brdo-Brioni pred desetimi leti spraševal, čemu sploh služi. V vsem tem času pa se je prepričal, da je ta pobuda še kako smiselna. "Čim hitrejši in preprostejši vstop v Evropsko unijo bi koristil vsem. To ni velika modrost. Podobno kot bi Sloveniji koristilo, da Hrvaška čim prej postane del schengenskega območja, da bomo opravljali vaše delo," je dejal Milanović.

"Nimamo sicer pri vseh vprašanjih enakega stališča, vendar verjamem, da imamo stališča, ki jih je mogoče združiti, ki lahko med seboj sobivajo ter dajo nek rezultat," je poudaril Milanović, ki je zato optimist glede ponedeljkovega srečanja.

Foto: Daniel Novakovič/STA
Foto: Daniel Novakovič/STA
Sorodna novica Vučić dopolnil besedilo izjave vrha Brdo-Brioni o nespremenljivosti meja

Kot je za TV Dnevnik poročala Marta Razboršek, naj bi v skupni deklaraciji, sprejeti s konsenzom, pisalo, da je širitev Evropske unije na to območje geostrateškega pomena, čim prejšnja širitev pa nujna. Kot je znano, se predsednik Pahor zavzema za paketni sprejem. Zaradi non-paperjev – prvega, ki je govoril o novi etnični delitvi nekdanje Jugoslavije, so pripisali premierju Janši, ki je to zanikal – naj bi se voditelji v deklaraciji zavzeli tudi za ohranitev sedanjih meja. A je takšni formulaciji med petkovim srečanjem v Beogradu nasprotoval srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dodal amandma, in sicer: nesprejemljivost meja v skladu z ustanovno listino Združenih narodov. To v prevodu pomeni, da je Kosovo, ki je neodvisnost razglasilo februarja 2008, še vedno Srbiji.

Nov non-paper

Zanimivo je, da je prav danes nemški desni časnik Zuerst objavil domnevni novi non-paper – v 16 točkah, že četrti v dobrem mesecu, katerega avtorstvo prav tako ni znano. Govori pa o tem, da bi Kosovo še 99 let ostalo del Srbije, Srbija pa bi Kosovu garantirala posebni status, je še poročala Marta Razboršek.

Foto: EPA
Foto: EPA

Pestro dogajanje v preteklih tednih

V petek se je Pahor v Beogradu sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, v četrtek v Prištini s predsednico Kosova Vjoso Osmani, teden pred tem pa v Podgorici s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem in v Tirani s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine.

Vsi voditelji so potrdili udeležbo na vrhu. Pahor je dejal, da se je na vrh, ki bo potekal na Brdu pri Kranju, želel skrbno pripraviti, tudi v luči prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Ocenjuje, da bo to eno pomembnejših srečanj v okviru te pobude, katere desetletnico bodo obeležili na vrhu.

Voditelji bodo predvidoma sprejeli skupno izjavo, v kateri naj bi dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana. Pahor upa, da bo izjava navdihnila EU k pospešeni širitvi.

Proces Brdo-Brioni je skupna slovensko-hrvaška pobuda, ki jo je predsednik Pahor leta 2010, takrat kot premier, oblikoval z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in pomoči pri evropski poti držav Zahodnega Balkana.