Če se bo predsednik republike Borut Pahor odločil DZ-ju predlagati kandidata za predsednika vlade, se želi prepričati, da ima kandidat zadostno podporo poslank in poslancev. Foto: BoBo/Borut Živulović jr.
Če se bo predsednik republike Borut Pahor odločil DZ-ju predlagati kandidata za predsednika vlade, se želi prepričati, da ima kandidat zadostno podporo poslank in poslancev. Foto: BoBo/Borut Živulović jr.

Predsednik republike Borut Pahor bo v torek opravil drugi, zaključni krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Če bodo izrekli podporo kandidatu za predsednika vlade, se bo Pahor s kandidatom predvidoma uradno sestal v sredo, v nasprotnem primeru pa bo DZ obvestil o tem, da kandidata ne bo predlagal.

V uradu predsednika republike so spomnili, da je Pahor po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin presodil, da je za njegovo odločitev o tem, ali državnemu zboru predlaga kandidata za predsednika vlade ali ne, potreben še drugi krog pogovorov z vodji tistih poslanskih skupin, ki glede tega predsedniku v prvem krogu še niso podale dokončnega stališča.

Pogovorov se bodo v torek udeležili vodje poslanskih skupin SDS-a, SMC-ja, NSi-ja in DeSUS-a.

Pahorjevo dokončno odločitev je pričakovati v sredo, v skladu z ustavnimi roki pa mora odločitev sporočiti najpozneje do vključno petka.

Pahor mora svojo odločitev sporočiti najpozneje v petek. Foto: BoBo
Pahor mora svojo odločitev sporočiti najpozneje v petek. Foto: BoBo

SAB še vedno upa na projektno vlado

Torkovih pogovorov pri Pahorju pa se ne bo udeležila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Kot so argumentirali, so se opravičili zato, ker predsedniku republike končnega odgovora o možnosti oblikovanja projektne vlade, zaradi česar so bili vabljeni, še ne morejo dati.

V pisni izjavi so spomnili, da so se na njihov predlog za projektno vlado odzvale stranke SD, SMC, NSi in DeSUS, s katerimi so že opravili prvi krog pogovorov. Drugi krog predvidoma sledi v prihodnjih dneh, saj po njihovih navedbah nihče od sodelujočih možnosti oblikovanja takšne koalicije ni zavrgel.

Namen projektne vlade bi bil sprejetje volilnega zakona, s katerim bi volivcem omogočili večji vpliv na izbiro poslancev in za katerega obstaja skoraj zahtevana ustavna večina. V vmesnem času bi uredili še nekaj najbolj perečih izzivov, kot so skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, dolgotrajna oskrba in lažji pogoji za nakup prvega stanovanja za mlade. Zakoni za izpostavljena področja so večinoma že pripravljeni, so pojasnili v SAB-u.

Do pogovorov o oblikovanju nove vladne koalicije je prišlo po odstopu Marjana Šarca s premierskega položaja.

Pogajanja o novi koaliciji
Studio City: Predsednici strank o politični prihodnosti