Po odločitvi vrhovnega sodišča ni nujno, da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost. Foto: Pixabay

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je sodbo ocenil tako: "Pomeni pomemben preobrat v sodni praksi na področju pregona najhujših oblik sovražnega govora." Spomnil je, da kazenski pregon sovražnega govora upada, čeprav je tega v javnosti vedno več.

Sodba je potrdila neustrezno razlago kazenskega zakonika, je pojasnil. "Pomeni smernico, kako kazenske določbe pravilno razlagati. Konkretno je potrdila, da je kazniv že govor oziroma zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo, zmerjanje ali žalitev. Sploh ni potrebno, da je ob tem podana kakršna koli nevarnost za javni red in mir, kot je to do zdaj zahtevalo tožilstvo," je še dodal.

Pomeni smernico, kako kazenske določbe pravilno razlagati. Konkretno je potrdila, da je kazniv že govor oziroma zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo, zmerjanje ali žalitev. Sploh ni potrebno, da je ob tem podana kakršna koli nevarnost za javni red in mir, kot je to do zdaj zahtevalo tožilstvo.

Miha Lobnik

Poudaril je tudi, da je na težave pri pregonu sovražnega govora opozoril v letnem poročilu za preteklo leto. Spomnil pa je tudi na pozive k ureditvi problematike iz tujine.

"Skrb vzbujajoča normalizacija sovražnega govora"

Tudi raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je dejal, da bo sodba pomembno vplivala na pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Na spletni točki pozdravljajo morebitne nove smernice vrhovnega državnega tožilstva za kazenski pregon po 297. členu, kjer bi bili znova natančneje opredeljeni potrebni elementi kaznivega dejanja.

"V zadnjih letih smo v naši družbi priča skrb vzbujajoči normalizaciji sovražnega govora. Pri njenem preprečevanju imajo osrednjo vlogo mediji, politiki in druge javne osebnosti, ki bi morali po naši oceni vselej nedvoumno obsoditi širjenje spodbujanja k nestrpnosti in sovraštvu. Prav tako zelo pomembno vlogo pa bi lahko imela tudi učinkovita sodna praksa. Upamo, da bo omenjena sodba pripomogla k njej," je poudaril Motl.

Navedel je, da ima Slovenija določene visoke standarde za pregon sovražnega govora. Spomnil je, da je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Slovenijo opozorila na pomanjkanje kazenskega pregona sovražnega govora. Pri implementaciji okvirnega sklepa sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi pa je Slovenija najbolj omejila možnosti za pregon sovražnega govora. Visoki standardi za pregon so bili nato določeni še s stališčem vrhovnega državnega tožilstva.

Problematična ostaja nekaznovanost sovražnega govora v Sloveniji, opozarja nedavno poročilo Sveta Evrope. Foto: BoBo

Sovražen komentar na strani Radia Krka

Gre za sodbo v primeru sovražnega govora proti Romom. Obtoženi je februarja 2011 pod prispevek na spletni strani Radia Krka zapisal sovražen komentar. V zapisu beseda grožnja ni izrecno uporabljena, vendar vsebina napotuje na uporabo orožja zoper romsko skupnost, v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi.

Sodišče prve stopnje je na začetku leta 2013 izreklo obsodilno sodbo, obtoženca je obsodilo na pogojno kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Obramba se je na sodbo pritožila, pritožbi pa je višje sodišče ugodilo in obtoženca oprostilo obtožbe.

V zadnjih letih smo v naši družbi priča skrb vzbujajoči normalizaciji sovražnega govora. Pri njenem preprečevanju imajo osrednjo vlogo mediji, politiki in druge javne osebnosti, ki bi morali po naši oceni vselej nedvoumno obsoditi širjenje spodbujanja k nestrpnosti in sovraštvu. Prav tako zelo pomembno vlogo pa bi lahko imela tudi učinkovita sodna praksa. Upamo, da bo omenjena sodba pripomogla k njej.

Andrej Motl

Višji sodniki so namreč sovražni govor tolmačili na način, ki je bil v preteklosti večkrat uporabljen, in sicer da zapis ni predstavljal kaznivega dejanja, saj da spremenjeni in razširjeni 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir, je poročal Dnevnik.

Vrhovno tožilstvo je pet let pozneje podalo zahtevo za varstvo zakonitosti, vrhovno sodišče pa mu je pritrdilo. Za obtoženega sodba ne spreminja ničesar, saj pravnomočnosti oprostilne sodbe ni mogoče več preklicati. Gre za pomembno odločitev pri vprašanju tolmačenja sovražnega govora, sodba vrhovnega sodišča pa tako predstavlja precedenčno in jasno stališče.

"Vrhovno sodišče besedilo prvega odstavka 297. člena kazenskega zakonika razlaga tako, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru," pa so danes sporočili z vrhovnega sodišča.

Številni zapisi proti Romom

Zapis, ki je eden od številnih, ki so v tistem času spodbujali k uporabi orožja proti Romom, "po vsebini pomeni grožnjo per se", so zapisali na vrhovnem sodišču. Obtoženčev komentar po njihovih navedbah vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil izpolnjen dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru.

Po odločitvi vrhovnega sodišča torej ni nujno, "da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine", so zapisali.

Pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen. V sporočilu za javnost je vrhovno sodišče še dodalo, da sta romski skupnosti ustavno zagotovljena dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo.

Precedenčna sodba glede sovražnega govora