Na sklepno informacijo vlade o pogajanjih se je kritično odzval tudi Sviz, ki poudarja, so se na zadnjih pogajanjih dogovorili o vseh zahtevah. Zvečer pa je glavna vladna pogajalka Lilijana Kozlovič s pogajanj s skupino sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, poklicala glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja in mu sporočila, "da čistopisa dogovora ne bo podpisala, če ne umaknemo dogovorjenega zvišanja svetovalca in svetnika za en plačni razred, ker so pritiski drugih sindikatov premočni," navaja Sviz.
Sindikati so predlagali, da bi se z vlado pogajali naprej, vse do točke, ko bi se uskladili, odločitev o sklenitvi dogovora pa prepustili prihodnji vladi. Kot je na novinarski konferenci poudaril Jakob Počivavšek, bi s tem aktualna vlada prevzela odgovornost za izvedbo zavez, ki jih je dala sindikatom, hkrati pa bi novi vladi zagotovili miren začetek mandata s sto dnevi miru, ki jih sicer ne bo imela.
Premier Miro Cerar vztraja pri tem, da je bila vladna ponudba dobra in da obžaluje, da je sindikati niso sprejeli. "Tukaj se je vlada zelo potrudila, da pride naproti, pa vendar so do konca odklanjali tudi take konstruktivne predloge, tudi med seboj se očitno niso dobro sporazumeli," je odvrnil Cerar. Prepričan je, da bo pravi čas za pogajanja takoj, ko bomo imeli naslednjo vlado. Zdaj pa v nadaljevanju pogajanj ne vidi smisla, saj vlada opravlja tekoče posle in v okviru teh po njegovih besedah ne more sprejemati odločitev o izplačilu deset-, sto- ali večmilijonskih zneskov. Če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti," je dodal.
Sindikati ne izključujejo stavke
V koordinaciji stavkovnih odborov so po besedah Jakoba Počivavška že sklenili, da "v roke delavcev, zaposlenih v javnem sektorju, predamo odločitev o nadaljnjih sindikalnih, morda tudi stavkovnih aktivnostih, ki utegnejo v primeru statusa quo potekati v času te, prihodnje ali obeh vlad". V roku tedna dni se bodo znova sestali in na podlagi vladnega odziva odločali, kako in na kakšen način bodo ravnali. Počivavšek pa je potrdil, da ni izključena niti nova stavka pred volitvami.
Odločitev o nadaljevanju pogajanj po njegovih besedah ni pravna, ampak predvsem politična. "Za to odločitvijo je očitno izključno preračunljiv premislek o tem, koliko političnih točk lahko nadaljevanje pogajanj prinese ali odnese na prihajajočih državnozborskih volitvah," je ugotavljal Počivavšek. Pri tem je spomnil, da so se leta 2014 po odstopu takratne premierke Alenke Bratušek še dobra dva meseca nadaljevala pogajanja, dogovor pa je bil nato dejansko sklenjen z vlado Mira Cerarja.
Le da je šlo takrat za podaljšanje varčevalnih ukrepov in zamrznitev pravic javnih uslužbencev, je spomnil. Tako je "nauk te zgodbe, da ko bi se morala vlada pogovarjati s sindikati javnega sektorja o tem, da se pravice znižujejo, takrat je to vsebina, ki sodi pod opravljanje tekočih poslov. Ko pa bi morala javnim uslužbencem dati oz. povrniti določene pravice, potem takšna pogajanja presegajo tekoče posle."
Soglasje o bistvenih elementih dogovora
Počivavšek je pri tem znova pojasnil, da so sindikati, povezani v koordinacijo, skupaj s Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikatom delavcev v zdravstveni negi z vlado dosegli soglasje o praktično vseh bistvenih elementih dogovora. Izvedba dogovorjenega pa bi se v vsakem primeru začela najprej s 1. septembrom. Odstop predsednika vlade torej ni v ničemer spremenil dejstva, da bi finančne posledice dogovorjenega padle v čas, ko bi mandat že nastopila nova vlada.
V koordinaciji menijo, da je popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo, da so bila pogajanja z odstopom predsednika vlade prekinjena, vsi javni uslužbenci pa so tako talci dejstva, da vlada s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in policijskima sindikatoma ni dosegla dogovora, kar po njegovih navedbah izhaja iz informacije o pogajanjih, s katero se je vlada seznanila ta teden.
V omenjeni informaciji so sicer po navedbah Počivavška nekatere netočnosti. Prav tako po njegovih besedah, vsaj kar zadeva njihov del sindikatov, ne držijo izjave, da naj bi vztrajali pri dvigu plač za 30 odstotkov.
Počivavškova namestnica Ana Jakopič pa je dodala, da pozivajo vse sindikate, tudi Sviz, da stopijo skupaj, s čimer bi vladi odvzeli argument, da je krivda za to, da določenih stvari s sindikati ne more skleniti, na strani sindikatov, ker naj se ne bi mogli uskladiti med sabo.
Na sklepno informacijo vlade o pogajanjih se je kritično odzval tudi Sviz, ki poudarja, so se na zadnjih pogajanjih dogovorili o vseh zahtevah. Zvečer pa je glavna vladna pogajalka Lilijana Kozlovič s pogajanj s skupino sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, poklicala glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja in mu sporočila, "da čistopisa dogovora ne bo podpisala, če ne umaknemo dogovorjenega zvišanja svetovalca in svetnika za en plačni razred, ker so pritiski drugih sindikatov premočni," navaja Sviz.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje