Gostje Uroša Slaka so se pogovarjali o generaciji do 35. leta in težavah, s katerimi se spopadajo pri osamosvajanju. So stari do 35 let, imajo diplomo, službe pa ne. Če imajo "srečo" služijo s honorarnim delom, pogodbe za nedoločen čas so največkrat pobožna želja.

Žiga Vavpotič, strokovni direktor zavoda Ypsilon, priznava, da številni mladi samo čakajo, kaj se bo zgodilo, vendar: "Kaže, da nekaj je narobe." "V Sloveniji se dogaja, da se člani nekih elit, mrež dogovarjajo za posle, ki niso samo slabši, ampak tudi dvakrat dražji," opozarja.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, Anja Kopač Mrak, pa pravi, da se s podobno težavo srečujejo tudi mladi v drugih evropskih državah, pri čemer dodaja, da so slovenski mladostniki še vedno malo pod povprečjem. Najslabši je položaj tistih diplomantov, ki se jih generira največ, še pravi Kopač Mrakova in dodaja, da gre tistim, ki imajo nižjo izobrazbo, še precej slabše. Ob tem zavrača očitke, da ministrstvo oz. zavod za zaposlovanje ne storita dovolj za mlade.

Ekonomist Sašo Polanec opozarja na to, da se podjetja ravnajo po tem, koga je lažje odpustiti: "Kdo gre najpej? Prvi bo šel študent, drugi pa tisti, ki ima pogodbo za določen čas."

Mladi bi morali informacije dobiti še pred vpisom na fakulteto
Mladi podjetnik Andraž Tori pa je prepričan, da je mladim še pred vpisom na fakulteto treba dati znanje in informacije, "katere poklice se splača študirati, kje je mogoče dobiti zaposlitev". "Zanimivo - naključje ali ne - nobenega naravoslovca nismo videli med štirimi primeri ljudi, ki ne morejo dobiti službe," je opozoril.

Diplomantka sociologije Zvonka Kozole priznava, da je bila po vpisu na fakulteto precej razočarana, ko je ugotovila, da službe ne bo tako lahko dobila. Prepričana je, da bi morali tudi v srednjih šolah socialni delavci usmerjati mlade, kam naj grejo in kje imajo več možnosti.

Lukšič: Pravice imajo tudi tisti, ki želijo študirati nekaj drugega
Minister za šolstvo Igor Lukšič priznava, da bi bila rešitev že omejevanje vpisov na določene fakultete in spodbujanje mladih, naj se vpišejo na fakulteto, ki ponuja več možnosti, vendar bi s tem kršili pravice tistih, ki želijo študirati nekaj drugega. Poudaril je, da je bila ministrstvu letos z odločbo ustavnega sodišča odvzeta možnost vplivanja oz. odločanja o številu razpisanih mest za študente - to je zdaj izključno v rokah fakultet, ki pa "ne prevzemajo popolnoma nikakršne odgovornosti" za to, kaj bo s študenti po končanju šolanja.

Direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto in izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Borut Rončević, pa je prepričan, da država vseeno ima nekaj možnosti, kako regulirati vpise na univerze - z omejevanjem akreditacij fakultetam, ki so slabe.

"Naloga države ni, da rešuje vse težave v družbi"
24-letni Aljaž Kunčič, ki se izobražuje v tujini, pravi, da ga je iz države "odgnala" predvsem kakovostna izobrazbe v tujini: "Vsaj, kar se tiče družboslovja, me Slovenija še vedno malce omejuje." Sicer pa je prepričan, da je težava mladih predvsem v slabem institucionalnem okviru, kar se tiče izobraževanja mladih v Sloveniji. Poleg tega pa Kunčič opozarja še na nekaj: "Država je sistemsko v težavah."

Kunčič pri tem priznava, da "naloga države ni, da rešuje vse probleme v družbi, ampak da vzpostavi stabilno okolje, da lahko ljudje delajo tisto, v čemer so najboljši". Prepričan je še, da si moramo želeti, da gre čim več ljudi študirat, delat v tujino, "še bolj pa si moramo želeti, da pridejo nazaj".

Ideja je, želja po delu tudi, a ustavi se pri denarju
Podjetnik Klemen Španinger opozarja, da je v Sloveniji slabo ravno to, da je težko dobiti zagonska sredstva - tudi če mladi podjetnik ima idejo, ima zagotovilo, da bo dobil nepovratna sredstva za njeno uresničitev, potrebuje pa premostitveno posojilo za čas do izplačila teh nepovratnih sredstev, se pa vse ustavi, saj banke posojil ne dajo. Tori ob tem dodaja, da bi to lahko pomagala rešiti tudi država in bankam zagotovila, da bo posameznik čez nekaj mesecev res dobil denar in tako imel sredstva za vračilo posojila.

Za vsako spremembo je potreben konsenz
Sogovorniki so se strinjali, da Slovenija ne spodbuja dovolj mladih in njihovih idej, in da bi se nekaj moralo spremeniti. "Problem je ambicija Slovenije in ambicija mladih, da nekaj iz sebe naredi. In nekaj jih gre potem ven iz države," je še opozoril Lukšič. Rončević pa je prepričan, da "težava ni v tem, da država nič ne naredi za mlade, ampak da ne zna oblikovati pravega okolja zanje". Kopač Mrakova pa opozarja, da je kar nekaj projektov bilo na mizi, vendar so, ker v državi ni bilo konsenza, padli, zato je prepričana, da je o vsaki spremembi treba najprej odpreti široko družbeno razpravo.