Na slovesnem somaševanju so sodelovali vsi slovenski škofje. Rode, ki mu je prisluhnilo približno toliko vernikov iz vse države kot ob prazniku Marijinega vnebovzetja, se tudi tokrat ni izognil političnim temam. Izpostavil je zlasti nerešena vprašanja slovenske zgodovine. "Oblast ima obveznost do živih in mrtvih, ki naj jih izpolni v skladu z zgodovinsko resnico", je dejal in dodal, da si želi manj sprto in bolj prijetno Slovenijo.

Med nalogami cerkve je poudaril spoštovanje življenja od spočetja do smrti. Če ne bo spremenila odnosa do življenja, se bo Evropa lahko poslovila od zgodovine, z njo pa tudi slovenski narod, je komentiral kardinal.

Ravno tako je po mnenju Rodeta cerkev zadolžena za utrjevanje družine, saj naj bi srečna družba temeljila prav na zdravi, trdni družini. Toda eden od pogojev za to je po njegovem tudi spolna vzdržnost v letih pred zakonom.

Pestra, burna zgodovina
Po odobritvi papeža Pija X. je škof Anton Bonaventura Jeglič 1. septembra 1907 ob prisotnosti 30.000-glave množice okronal podobo Marije Pomagaj in Jezusa, ki sedi v njenem naročju. RKC z omenjenim obredom počasti svete podobe posebnega pomena. Brezjanska Marija, ki so ji pripisovane predvsem zdravilne lastnosti, je že dve stoletji najbolj množičen cilj slovenskih romarjev, glas o njej pa se je razširil tudi na tuje.

Avtor svete podobe je slikar Leopold Layer, ki je podobo naslikal po Cranachovi Mariji v Innsbrucku.

Sicer pa je za najbolj znano slovensko sveto podobo burna zgodovina. Kroni je izdelal znani zlatar Ivan Kregar v Ljubljani. Brezjanska Marija je sčasoma postajala vse bolj povezana z usodo našega naroda. Med prvo svetovno vojno so množice na posebnih shodih večkrat prosile Marijo Pomagaj za mir v svetu. Na Veliki šmaren 1915 se je na Brezjah tako zbralo nad 10.000 vernikov.

Marijina podoba je povezana z II. evharističnim kongresom za Jugoslavijo, ki je pod njenim varstvom v Ljubljani potekal od 28. do 30. junija 1935. Z dovoljenjem škofa Rožmana so sliko v posebnem okviru prepeljali v Ljubljano.

Marija tudi med 2. svetovno vojno v Ljubljani
V prestolnico se je skrivaj vrnila tudi med 2. svetovno vojno. Nemci so 23. aprila 1941 izgnali frančiškane iz Marijinega svetišča na Brezjah, v cerkvi pa prepovedali opravljati bogoslužje. Redovni brat Jozafat Finžgar, ki je edini lahko ostal na Brezjah, je pet dni pozneje, kot mizarski pomočnik, podobo v nahrbtniku prenesel v Ljubljano. Prenešena je bila v frančiškanski samostan na Prešernovem trgu. Da bi bila bolj varna, so jo, opremljeno z vsemi potrebnimi listinami o verodostojnosti, z železnico prepeljali na Trst, kjer je ostala skrita dve leti. 19. maja 1943 se je spet vrnila v Ljubljano. Bivališče je dobila v ljubljanski stolnici na oltarju sv. Dizme. Stolnica je za nekaj let postala nova božja pot, druge Brezje.

Ko se je dolgotrajna vojna vihra končno umirila, se je 15. junija 1947 tudi Marija Pomagaj spet vrnila v svoje svetišče na Brezje, kjer jo vsako leto obišče na desettisoče romarjev.

Zaradi množičnega obiska na gorenjskih cestah, predvsem pri Vrbi, nastajajo prometni zastoji, poročajo pristojne službe. Prav tako je pri Brezju zaradi gradbenih del zaprt cestni odsek, obvoz pa je mogoč ob gradbišču.