V PSS-ju pravijo, da se je večina od 5000 članov pridružila stavki. Foto: BoBo
V PSS-ju pravijo, da se je večina od 5000 članov pridružila stavki. Foto: BoBo
Policisti bodo kljub stavki še naprej nadzirali kršitve z epidemijo povezanih odlokov

Med stavko, ki bo trajala do preklica, bodo policisti zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi, premoženja in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

Po zakonu o organiziranosti in delu v policiji so policisti med stavko obvezani med drugim zagotavljati varnost ljudi in premoženja, preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja, odkrivati storilce kaznivih dejanj in druge iskane osebe ter jih izročati pristojnim organom, varovati določene osebe, objekte, prostore in okoliše državnih organov, vzdrževati javni red, izvajati nadzor prometa na cestah in varovati državno mejo.

"Pozivali bomo policiste, naj dosledneje presojajo posamezen prekršek, in če je storjen v okoliščinah, zaradi katerih ga označujejo kot lahkega, bomo pozvali, da v tem primeru ljudi le opozarjajo," je za Radio Slovenija pojasnil predsednik PSS-ja Rok Cvetko. Prav tako se med izvajanjem stavke stavkajoči na lastna komunikacijska sredstva ne bodo odzivali.

Cvetko pravi, da je stavka predvsem posledica anemičnosti in neodzivnosti vlade. Na podlagi ugotovitev analize fakultete za upravo bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Foto: BoBo
Cvetko pravi, da je stavka predvsem posledica anemičnosti in neodzivnosti vlade. Na podlagi ugotovitev analize fakultete za upravo bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Foto: BoBo

Zahtevajo višje osnovne plače

Stavka bo po besedah predsednika tega sindikata Cvetka trajala do sklenitve stavkovnega sporazuma z vlado, preneha pa se lahko z odločitvijo stavkovnega odbora, a brez ustreznih rešitev pri štirih stavkovnih zahtevah take odločitve ni pričakovati. Cvetko je v izjavi za medije spomnil, da vlado že vse od nastopa mandata opozarjajo na nekatera ključna vprašanja, ki jih je treba urediti.

Konkretno v policijskem sindikatu zahtevajo odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, zaradi katere bodo po njegovih navedbah "policijski uslužbenci že marca prejeli za osem odstotkov nižje plače". Druga zahteva se nanaša na uredbo o napredovanju v plačne razrede javnih uslužbencev, ki ni usklajena s spremenjeno sistemsko zakonodajo. Zaradi tega v letošnjem letu policistom, ki izpolnjujejo formalne pogoje za napredovanje, to ne bo omogočeno, v praksi pa bodo v nadaljnjem letu čakanja na sprostitev napredovanja pri svoji plači oškodovani še za najmanj dodatnih 600 evrov neto.

Sindikat zahteva tudi sistemsko ureditev, ki bi omogočila sklenitev samostojne panožne pogodbe za policijske uslužbence z namenom, "da pravice enotno in celovito za uslužbence policije urejajo zgolj sindikati, ki te uslužbence dejansko tudi zastopajo". Zadnja zahteva pa se nanaša na vodenje socialnega dialoga, ki mora biti vzpostavljen tako, da ne bo več prihajalo do enostranskih posegov vlade v obstoječe pravice zaposlenih s spremembo zakonodaje ali podzakonskih aktov, je še navedel Cvetko.

En policijski sindikat stavka

Hojs: Stavka policistov neupravičena in neutemeljena

Notranji minister Aleš Hojs je ocenil, da je stavka policistov "neupravičena in neutemeljena".

Hojs na zahteve odgovarja, da so sindikalisti s prejšnjo vlado "podpisali sporazum, ki je maček v žaklju". Navedel je, da je bila neodvisna analiza, o kateri so se dogovorili v stavkovnem sporazumu, opravljena. "Analiza je na žalost pokazala, da njihove zahteve niso upravičene, in vlada ni imela druge izbire, kakor da to analizo, ki je bila neodvisna, potrdi," je povedal.

Minister pa se strinja z zahtevo, da se policisti izvzamejo iz enotnega plačnega sistema. Poudaril je, da je to predlagal tudi sam, ko je prevzel ministrstvo. Povedal je tudi, da bo vladi posredoval predlog glede napredovanj policistov. "To sem konec koncev jaz predlagal njim, da se ta napredovanja omogočijo. To pomeni, da se tisto ocenjevanje premakne, ne iz novembra, ampak v spomladanske mesece, torej v april," je dejal.

Sindikat: Stavka ni politično motivirana. Hojs: Ne bom se pustil izsiljevati.

Glede t. i. schengenskega dodatka je Hojs pojasnil, da se je projekt Varovanje schengenske meje EU-ja in obvladovanje problematike ilegalnih migracij končal. Dodal je, da bo treba za izplačilo v proračunu predvidenih sredstev najti drugačen način, če se bodo o tem s sindikalno stranjo lahko dogovorili.

Za nesprejemljivo pa je označil zahtevo, "da se noben zakonski predlog ne bi smel vložiti v zakonodajni postopek, ne da bi sindikat soglašal s tem".

Povedal je, da se s sindikalnimi predstavniki pogajajo. "Je pa res, da ob tem, ko nekdo dvakrat ali pa trikrat požre svojo besedo, človek k takim pogajanjem pristopi previdneje," je dejal.

Na vprašanje, kako gleda na stavko v času epidemije covida-19, je minister odgovoril, da ima vsakdo pravico do stavke. Spomnil je, da je pravica do stavke v policiji v večini zakonsko omejena.

"Seveda je logično, da si vsak želi višjo plačo. Tudi tukaj seveda policiste nekako razumem. Res pa je, to je treba jasno povedati, da plače v policiji niso tako nizke, kot se morda predstavlja," je povedal. Napovedal je, da bodo višino plač v policiji in na ministrstvu javno objavili.

Na javni natečaj za generalnega direktorja policije se je po informacijah Dela prijavil državni sekretar na notranjem ministrstvu Anton Olaj. Prijavila naj bi se sicer še ena kandidatka, a ni izpolnjevala formalnih pogojev.

Kakšne so dejanske plače

Kot je napovedal Hojs, je ministrstvo ob začetku stavke objavilo podatke o bruto plačah javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve. V preglednici na spletni strani ministrstva so prikazane plače za 8694 zaposlenih za december 2020, razen tistih, ki opravljajo delo prek javnih del, in tistih, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra). V bruto plači so lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece, so pojasnili.

Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za tvegane razmere, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Povprečni odstotek dodatka za tvegane razmere, obračunan pri plači za december, je za ministrstvo 12,73 odstotka, za policijo 21,48 odstotka, za inšpektorat pa 11,33 odstotka, so zapisali na spletni strani ministrstva. Plače javnih uslužbencev so javne v skladu z 38. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Sicer je v izjavi zagotovil, da je policija pripravljena tudi na morebitne proteste. Po družabnih omrežjih je namreč zaokrožila napoved protestov za sredo. "Lahko zagotovim, da bo policija, tako kot je bila novembra, tudi v sredo oz. kadar koli v polni pripravljenosti in bo v največji meri zavarovala premoženje ljudi ter njihovo varnost. Posebej pa tudi DZ," je dejal.

Ravnanje policije bo ob morebitnih protestih odvisno od same varnostne situacije na dan protesta. Dodal je, da bo pripravljenih dovolj policistov, po potrebi pa bodo uporabili tudi vodni top. "Ne vem, zakaj ga ne bi uporabili, če gre za tako nasilje, kot se je zgodilo novembra," je dodal.

Policisti začeli stavkati