Jurij Zaletel, vodja oddelka za integracijo beguncev in tujcev na MNZ-ju, je za MMC povedal, da se pripravljajo akti, ki bodo skrb za vključitev beguncev prenesli na pokrajine, torej lokalne skupnosti, kot je to urejeno v Evropi. Zdaj zanje ob pomoči nevladnih organizacij skrbi MNZ. Begunec dobi osebnega svetovalca, ki mu pomaga pri vključevanju v skupnost. Beguncu pomaga pri izdelavi integracijskega načrta, ki ga begunec na podlagi dogovora sklene z Ministrstvom za notranje zadeve. Integracijski načrt zajema 400 ur učenja slovenskega jezika, spoznavanje kulturne in politične ureditve Slovenije, možnosti izobraževanja in zaposlovanja.

Težave pri iskanju stanovanja
Po pridobitvi statusa begunca oseba izgubi vse azilantske pravice in se mora iz azilnega doma izseliti. Obenem pridobi pravico do stalnega bivanja v državi in s tem tudi pravice do zaposlovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja. Na ministrstvu so povedali, da se begunci soočajo s precejšnjimi težavami, saj najemodajalci pogosto ne želijo sklepati najemnih pogodb, vnaprej zahtevajo varščino v višini nekaj mesečnih najemnin, višine najemnin, zlasti v Ljubljani, pa pogosto tudi presegajo denarno nadomestilo, ki ga prejemajo begunci.

Zato je MNZ pristopil k projektu Integracijske hiše, ki beguncu nudi začasno, brezplačno bivanje. S tem želi ministrstvo v začetnem obdobju begunce razbremeniti težav, povezanih z iskanjem zasebne nastanitve ter jim omogočiti osredotočanje na urejanje dokumentov, učenje slovenskega jezika, vključitev v sistem zdravstvenega in socialnega varstva ter iskanje dela oziroma zaposlitve.

Integracijska hiša
V Ljubljani že deluje ena integracijska hiša, v Mostah. V hiši lahko biva od 12 do 15 oseb, v njej pa so tri stanovanja. Hišo so odprli pred dobrim mesecem, v njej pa trenutno biva štiričlanska družina. Begunci lahko v hiši stanujejo eno leto in se v tem času naučijo slovenskega jezika, uredijo zdravstveno zavarovanje, vključijo otroke v šolski sistem in si poiščejo zaposlitev in prostor za bivanje. Avgusta bodo predvidoma odprli tudi integracijsko hišo v Mariboru. V njej bo lahko bivalo do 40 oseb.

Tri leta pravice do prejemanja denarne pomoči
Begunec se sam odloči, ali bo čas privajanja preživel v integracijski hiši, ali pa si bo poiskal prostor za bivanje. V tem primeru lahko tri leta prejema denarno pomoč. Ta se določa po cenzusu, ki je vezan na osnovni znesek minimalnega dohodka. Štiričlanska družina brez dohodkov tako prejeme 360 evrov na mesec in jih prejema tri leta. Pravica do prejema denarja preneha, če se oseba zaposli in pridobi lasten dohodek.

Zaletel je zavrnil skrb nevladnih organizacij, da je lani status begunca dobila le ena oseba, in dejal, da je bilo teh oseb osem, število beguncev po Evropi pa upada. Vzroke za to vidi v izboljšanju razmer, poleg tega pa je poudaril, da lahko status begunca dobijo le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Ženevska konvencija.

Največ prošenj za azil je bilo leta 2000
Med 17.235 osebami, ki so od osamosvojitve pa do danes zaprosile za azil v Sloveniji, je bilo največ iranskih državljanov (6.502), sledijo državljani Srbije in Črne gore (2.700), Turčije (2.311), Iraka (1.113), Bosne in Hercegovine (583), Bangledeša (517), Albanije (399) ... Status begunca so podelili 157 osebam, od teh jih je 33 že dobilo državljanstvo.

Aleksandra Kerin-Kovač