Evropska komisija je predlog za ukinitev premikanja ure od leta 2021 sicer podala že leta 2019, odločitev o času uveljavitve pa prepustila državam članicam. Leta 2018 pa je predlog sprožilo tudi javno posvetovanje na ravni EU-ja, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov. Kar 84 odstotkov udeležencev je ukinitev premikanja ure podprlo. Tudi slovenska vlada je predlog podprla novembra 2018.

Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni. V Sloveniji urine kazalce premikamo od leta 1983, leta 2006 pa je bila sprejeta dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej. V skladu s to odločitvijo se bo tudi nedeljski premik urinih kazalcev zgodil z 2. na 3. uro.

Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. Ob morebitni ukinitvi zdajšnjega sezonskega premikanja ure na poletni čas bi v naši državi tako skozi vse leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Javno posvetovanje pa je pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.

Podporniki premikanja ure na poletni čas izpostavljajo boljši izkoristek dnevne svetlobe. S poznejšim prižiganjem luči v dnevu namreč prihranimo energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala. Nasprotniki ukrepa medtem poudarjajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Marsikje po svetu so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več, v Evropski uniji pa bomo uro, kot kaže, premikali vsaj še prihodnjih nekaj let, saj je Evropska komisija v uradnem listu EU-ja objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026.