Valič Zverova je prepričana, da je eden izmed pogojev, da se dogodki, kot je genocid, ne bodo ponovili, izobraževanje. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Valič Zverova je prepričana, da je eden izmed pogojev, da se dogodki, kot je genocid, ne bodo ponovili, izobraževanje. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Jernej Letnar Černič
Jernej Letnar Černič je izpostavil, da je preteklost lahko tudi priložnost, saj so po demokratičnih spremembah v Vzhodni Evropi v nekaterih državah na oblast prišle stranke, ki so bile neposredne naslednice strank, ki so vladale v totalitarizmu. Foto: MMC RTV SLO

Na okrogli mizi o bremenu in o priložnostih preteklosti je pojasnila, da je ravno poškodovana mentaliteta razlog za "lahkotno poimenovanje ulic po totalitarističnih voditeljih." Krivdo za to pa nosijo ljudje in države same, ker primanjkuje sočutja do "bolečih travm."

Po njenem mnenju ni mogoče zanikati tragične preteklosti držav vzhodnega bloka, vendar se po njenem mnenju celotna Zahodna Evropa ne zaveda trpljenja v evropskih državah, ki so bile pod komunizmom, ker ga ne pozna.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver meni, da je mogoče doseči spravo s pravo politiko, pravom in zgodovino. Ob tem je omenila spravni proces, ki so ga predstavili Švicarji. Ta proces temelji na pravici do "vedenja", česar pa brez odprtih arhivov ni mogoče doseči, trdi Valič Zverova in dodaja, da so za vedenje pri spravnem procesu enako pomembni še pravica do zakonitosti, zagotovilo za neponavljanje določenih dogodkov, Švicarji pa so dodali še lustracijo, ki je Slovenci nikoli nismo izvedli, tako smo edina izmed držav nekdanjega komunističnega bloka, ki je ni nikoli izvedla, je pojasnila Valič Zverova.

Prepričana je, da je preteklost pomembna zaradi prihodnosti, pri sanaciji razmer iz preteklosti pa po njenem mnenju prej ali slej naletimo na vprašanje sprave, pri čemer meni, da pomembno vlogo poleg pravne države, zgodovinopisja, politične ocene, vzgoje in izobraževanja igra tudi osebna raven - odpuščanje. Kot pogoj, da se dogodki iz preteklosti ne bodo nikoli ponovili, pa kot ključno izpostavlja izobraževanje.

Poljska zgodba
Profesorica prava na univerzi Lancaster v Veliki Britaniji Agata Fijalkowski je predstavila izkušnjo Poljske po padcu komunističnega sistema in njihov način obsodbe komunističnega režima ter ljudi na vodilnih mestih.

Pojasnila je, da je pomembno vlogo pri demokratizaciji Poljske igrala reorganizacija njihovega sodstva, prav tako pa je bilo treba za uveljavitev človekovih pravic po njenem mnenju izvesti lustracijo in obsoditi tiste, ki so zakrivili zločine proti človeštvu in kršili človekove pravice v komunističnem sistemu na Poljskem.

Priložnosti preteklosti
Jernej Letnar Černič
je izpostavil dejstvo, da so v nekaterih državah, kjer niso obsodili ljudi, odgovornih za zločine v totalitarističnih sistemih, na oblast prišli ljudje, ki so neposredni nasledniki strank, ki so vladale v totalitarizmu. Ob tem se je vprašal, ali je lahko preteklost tudi priložnost?

Fijakowska je odgovorila, da morajo v takšnih državah biti aktivni predvsem tisti, ki si upajo odpreti pogovore o preteklosti, sicer bodo preteklost uporabili sebi v prid populisti, ki želijo oblast ali pa je ne želijo izpustiti iz rok.

Zver Valičeva pa je poudarila, da gre pri tem vprašanju po njenem mnenju za vprašanje vrednot, ki jih neka družba ima. "Ali smo v resnici za demokracijo ali smo za nekaj, kar je bližje absolutizmu. Ali smo za človekove pravice ali pa imamo raje manj človekovih pravic in polne želodce in službe," je pojasnila.