Poslanci večinoma niso naklonjeni zakonskima predlogoma SDS-a. Foto: DZ/Borut Peršolja
Poslanci večinoma niso naklonjeni zakonskima predlogoma SDS-a. Foto: DZ/Borut Peršolja

DZ je začel obravnavo predloga zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah, ki po navedbah vlade popravlja neustavnost podlage za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Predlogu v prvi obravnavi ne bo oporekal, a ga je treba po mnenju večine v nadaljevanju izboljšati.

"S predlogom se določa postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki upošteva ustavno odločbo, s čimer se odpravlja ugotovljena protiustavna praznina," je poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Povzela je, da je v njem opredeljena pravica do dostopa podatkov, da je dokazno breme na Banki Slovenije in da je predvideno združevanje postopkov, na kar se je nanašala v ustavni odločbi ugotovljena protiustavna praznina.

Poslanske skupine, razen NSi-ja, so predlogu v prvem branju, o čemer bo DZ glasoval v četrtek, napovedali podporo oz. to, da mu ne bodo nasprotovali. Po mnenju večine bi zakon moral biti sprejet, da bi se vendarle razrešil spor med Banko Slovenijo in razlaščenci v bankah. K temu jih napotuje tudi ustavno sodišče, ki je odločilo, da mora biti takšen zakon uveljavljen do sredine letošnjega maja.

Nenaklonjenost predlogom SDS-a
SDS-ov zakonski predlog, s katerim želijo odpreti vrata delitveni ekonomije na področju prevozov, npr. Uberju, podpira še NSi, druge poslanske skupine pa ga zavračajo.

Kot je v imenu predlagateljev predloga novele pojasnil Žan Mahnič (SDS), s predlagano rešitvijo odpirajo vrata delitveni ekonomiji tudi v Sloveniji. "Za kaj gre? Gre za to, da lahko ti svojo zasebno lastnino uporabiš v tržne oz. komercialne namene," je dejal in dodal, da danes obstajajo številne platforme, prek katerih lahko svojo zasebno lastnino ponudiš na trgu kot storitev, ena teh je prevozno sredstvo.

V SDS-u predlagajo takšno spremembo zakona, da določbe ne veljajo za posredovanje prevoza med fizičnimi osebami ali med podjetjem z licenco in fizično osebo. Postavljajo pa sicer nekatere pogoje - da teh prevozov ne bi smeli opravljati vozniki začetniki oz. mladi vozniki, da bi morali imeti zavarovane tudi sopotnike in da teh prevozov ne smejo opravljati tisti, ki imajo kazenske točke.

"Menimo, da bi s tem predlogom odprli nekaj novega, da bi stopili v korak s časom, da ne moremo več zapirati oči pred modernizacijo," je poudaril Mahnič. Zadeva bi bila po njegovih pojasnilih pregledna, in sicer tako, da bi bil Uber povezan s strežniki finančne uprave, da bi za Uber in druge platforme, ki bi prišle v Slovenijo, vozili na način, da se plačujejo vsi davki in prispevki. Za Uber bi po predlogu, če bi ga spremenili v to smer, lahko vozil nekdo z licenco oz. taksist. Tako bi spodbujali zdravo konkurenco, ki je v Sloveniji potrebna, je še dodal.

Ministrstvo: Predlog izkrivlja konkurenco
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je medtem dejal, da predlog zakonske podlage ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ne zagotavlja enakopravnega dostopa do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju upravljanja javnega prevoza potnikov in ne omogoča učinkovitega nadzora.

Predlog poslancev SDS-a o njegovih besedah ne rešuje celovite problematike možnosti najema vozila z voznikom in omogoča možnost opravljanja prevoza na podlagi t. i. aplikacije Uberpop, kar pomeni, da lahko prevoze izvaja vsakdo. Ta možnost se je doslej v večini držav EU-ja izkazala kot neustrezna rešitev.

Predlagana zakonska rešitev ne zagotavlja možnosti nadzora nad izvajalci z vidika delovne in davčne zakonodaje, tudi ni usklajena z zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, ki urejajo pogodbeni odnos med naročnikom prevoza in prevoznikom. Po tem zakonu mora prevoznino prevozniku plačati potnik, če bi v tem primeru dodatno uvedli posrednike, bi morali prilagoditi tudi zakon o prevoznih pogodbah, je še dejal Potisek. Za večino poslanskih skupin, razen NSi-ja, je predlog novele zakona neprimeren.

Seja DZ-ja do zdaj:
- Ponedeljek
- Torek

Za nižji DDV
SDS je tudi predlagal noveliranje zakona o DDV-ju. Z njim želi stopnje DDV vrniti na predkrizno raven, torej splošno stopnjo z 22 na 20 odstotkov, nižjo stopnjo pa z 9,5 na 8,5 odstotka, in uvesti novo znižano stopnjo. Ta bi v vrednosti petih odstotkov veljala za kruh, sir, jajca, sadje, zelenjavo, otroška oblačila, obutev, šolske potrebščine, gasilsko in medicinsko opremo, dobavo vode, zdravila in še za nekatere druge stvari.

Vlada predloga ne podpira, saj bi ta ogrozil pot javnofinančne konsolidacije, je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Skupen učinek predloga zakona bi znašal približno 550 milijonov evrov, medtem ko v proračunih za prihodnji dve leti nižji proračunski prihodki na račun izpada DDV-ja niso predvideni, je izpostavil. Vlada predlaga, da se poglobljena razprava o sistemu DDV-ja opravi po sprejetju reforme posodobljenega sistema, ki ga Evropska komisija napoveduje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Predlog podpirajo le v NSi-ju.