Teden dni po katoliški in evangeličanski veliki noči zaradi uporabe drugačnega koledarja zdaj največji krščanski praznik praznujejo še pravoslavni verniki. "Velika noč za nas pomeni novo rojstvo. S tem, ko je Jezus Kristus vstal od mrtvih, grob ne pomeni več smrti, ampak se z njim začne novo, večno življenje," je dejal paroh Peran Bošković.

S pravoslavnimi verniki v Sloveniji veliko noč praznujejo tudi pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Te skupnosti za izračun prve pomladne polne lune, ki ji nato sledi velika noč, uporabijo formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu. Nekatere druge Pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar, ki je enak našemu (gregorijanskemu), in so veliko noč praznovale 1. aprila.

Pravoslavni verniki se po parohovih besedah na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim pa ni v ospredju le odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem. Poudarek je predvsem na molitvi: "V ospredje skušamo dati svoja ravnanja, posebej tista, za katera vemo, da niso dobra, in jih skušamo spremeniti," je še dejal.

Osrednje praznovanje praznika so pravoslavni verniki začeli v petek, ko so z oltarja med ljudi simbolično prinesli Kristusov grob, maše pa na ta dan ni bilo. V soboto dopoldne so bile po pravoslavnih cerkvah maše, popoldne pa blagoslovi jedi. Ob polnoči so obhajali polnočne maše, s katerimi so naznanili Jezusovo vstajenje, osrednje maše ob veliki noči pa so darovali danes dopoldne. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo še v ponedeljek in torek.