Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici zagotovil, da je vlada v tem letu naredila vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. "Zavedamo se odgovornosti vlade v težkih situacijah, kot je ta. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo podjetjem in zaposlenim tudi v času, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo," je napovedal.

Ob tem je naštel ukrepe, s katerimi so po njegovih besedah ohranili več kot 200.000 delovnih mest, Slovenija pa se uvršča v evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države, je prepričan.

Ob tem pa razumejo tudi stiske tistih, ki so zaradi epidemije izgubili delo, zato je bil aprila izplačan solidarnostni dodatek za brezposelne.

Premier ocenjuje, da je svet po pandemiji drugačen, spremenjeno okolje pa od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju ter posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih. Po njegovem mnenju bodo najuspešnejše države, ki bodo krizo zaradi pandemije razumele kot priložnost.

"Slovenija se na izzive časa pripravlja z vso resnostjo. Korak za korakom se lotevamo vsega, kar predstavlja največje ovire za uspešen razvoj," je zapisal in ob tem poudaril odpravo nelogičnih administrativnih postopkov in birokratskih ovir, sveženj sprememb petih davčnih zakonov, delo sta začela tudi strateški svet za digitalizacijo in strateški svet za socialno politiko.

Dodaja, da so postala vprašanja socialne varnosti za vse države sveta, tudi za Slovenijo, še zahtevnejša: pokojninski sistemi in njihova vzdržnost, zdravstveni sistemi in njihova dostopnost, nove oblike zaposlovanja. Države so zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. "Od tega, kako bomo naslovili ta vprašanja, je odvisna naša prihodnost. Od tega je odvisna uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vrednost dela in delovnih mest ter posledično blaginja življenja državljank in državljanov," je poudaril v poslanici.

Zato je cilj vlade, ki jo vodi, ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela – vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela, je prepričan.

A brez uspešnega gospodarstva vsa njihova prizadevanja ostajajo le dobri nameni, je zapisal Janša. Zato je po njegovem mnenju njihov največji izziv ta trenutek uspešno gospodarsko, socialno in splošno okrevanje Slovenije.

"Epidemija je bila in je še vedno preizkušnja, v kateri smo kot družba solidarnostno odgovorni za zaščito zdravja svojih najbližjih, sodelavcev in prijateljev, kot država pa za ohranitev konkurenčnosti naših podjetjih in delovnih mest, ki so temelj za nadaljnji razvoj in jamstvo za socialno blagostanje vseh državljank in državljanov," je zapisal in dodal, da se tega vlada zaveda.

Vsem, posebej tistim, ki živijo "od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja", pa je čestital ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca.

Jerkič kritična do načina, kako vlada vodi socialni dialog

Prvi maj niso bučna praznovanja, niso samo kresovi in druženje, je v prvi meri namenjen poglobljenemu razmisleku o delavskih pravicah, je v nagovoru v predsedniški palači poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Opozorila je, da so se sindikati kot predstavniki zaposlenih in svojega članstva v zadnjem letu srečevali z vrsto dogodkov, ki pomenijo "ignoriranje vsebine dela sindikatov in delavskih pravic". Ob tem je omenila nacionalni program za okrevanje, ki je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev, čeprav gre za neke vrste novi dogovor. Ne želi si, da bi iz tega "novega dogovora sredstva EU-ja dobili samo nekateri, vračali pa potem vsi drugi".

Brez socialnega dialoga in široke razprave se je po njenih navedbah pripravljal tudi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi zagotovil varno starost in varne pokojnine. Ob tem je napovedala referendumske dejavnosti, če bo zakon sprejet. V sindikatih ne nasprotujejo demografskemu skladu, vendar hočejo takšnega, ki bo zagotavljal varno starost, ne bo pa pomenil možnosti "plenjenja politike po premoženju", ki je še ostalo, je dejala.

Jerkič se je v nagovoru dotaknila novih davčnih reform, ki se pripravljajo celovito, vendar brez vključevanja socialnih partnerjev, brez možnosti vplivanja na njihovo vsebino in "na način, da sami žagamo ne samo veje, na kateri sedimo, ampak žagamo kar drevo socialne države".

Najbolj kritična je do socialnega dialoga. "To, kar se dogaja zadnja leta, ni socialni dialog, je le seznanjanje socialnih partnerjev z dejstvi, brez možnosti vplivanja na sprejete odločitve in sodelovanja v procesih, ki so za vse nas pomembni," je opozorila in dodala, da nas na socialni dialog opozarjajo tudi v Evropi, kjer je to vrednota.

Sorodna novica Jerkič: Sprijaznili smo se, da se je delo razvleklo čez ves dan, da so delavci dosegljivi 24 ur

Poudarila je, da so letošnji 1. maj v ZSSS-ju namenili varnosti zaposlitve v vseh svojih oblikah. Za njo to pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Med drugim je spregovorila tudi o vprašanju poklicnih bolezni in predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega upa, da bo sprejet čim prej.

Od tej priložnosti je čestitala vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik, predvsem pa članicam in članom sindikatov.

Tudi predsednik republike Borut Pahor je ob prazniku dela čestital državljankam in državljanom in pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnejših stebrov uspešnega in pravičnega okrevanja po krizi. "Dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, se ne sme sprejemati brez dogovora v okviru socialnega dialoga," je poudaril.

Po njegovem mnenju je pomembno, da si tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne države. Res je to ustavna norma in varovana pravica, a njen obseg je po njegovem mnenju stvar odločitve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Poudaril je, da obstajajo pasti, ki lahko njen razvoj zamajajo, zato je treba paziti, da se tem pastem izognemo.

Na današnjem dogodku se je zgodilo tudi dejanje v znak protesta proti zaprtosti kulture. Eden od nastopajočih glasbenikov je med nastopom imel v lisice vklenjene roke, s tem je želel opozoriti na to, kako je kultura že ves čas koronakrize omejevana oziroma zaprta.

Zorčič v poslanici: Pred nami priložnost, da skupaj ustvarimo trajnostna in digitalizirana delovna mesta

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici ob prazniku dela poudaril, da ta praznik tudi v digitalni družbi ne izgublja svoje zgodovinske pomembnosti. Čeprav ga zaradi epidemičnih razmer že drugo leto praznujemo brez tradicionalnih kresov in sindikalnih zborovanj, je prav, da danes še glasneje zadoni: Naj živi 1. maj, praznik dela, je zapisal. Ob tem dodaja, da je epidemija najbrž bolj kot kar koli drugega do zdaj v 30-letni zgodovini Slovenije pri nas spodbudila zavedanje o pomenu dela, o tem, kako pomembno je delo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, za blaginjo in vsesplošni napredek družbe ter osmišljanje življenja vsakega od nas.

Kot opozarja Zorčič, smo v obdobju zaustavitve družbe spoznali, da omejitev svobode dela povzroča posledice onkraj posameznikovih ekonomskih težav, ki jih država bolj ali manj uspešno blaži s posameznimi ukrepi.

Po njegovem mnenju je pred nami edinstvena priložnost, da skupaj ustvarimo trajnostna in digitalizirana delovna mesta, po meri ljudi in okolja in hkrati z visoko dodano vrednostjo.

Trend zniževanja brezposelnih

Letošnjega februarja je bilo v evidenci brezposelnih nekaj več kot 91 tisoč oseb, ko se je število brezposelnih po treh mesecih naraščanja v novembru, decembru in januarju začelo zmanjševati. V marcu se je ta trend nadaljeval, več je bilo tudi zaposlovanja. Zadnje številke pristojne navdajajo z "zmernim optimizmom", po besedah pristojnega ministra Janeza Ciglerja Kralja pa potrjujejo tudi to, da so ukrepi za trg dela "zastavljeni na pravi način in tudi učinkoviti".

Sorodna novica Sindikat Mladi plus: Nujni so tudi ukrepi, ki bodo naslovili mlade na trgu dela

V Sindikatu Mladi plus pozivajo državo, da sprejme ukrepe aktivne politike zaposlovanja za mlade. Vseh registriranih brezposelnih je bilo marca nekaj nad 82.600, med njimi pa kar 16.360 starih od 15 do 29 let. Kot je povedala predsednice Sindikata Mladi plus Tea Jarc, so mladi v krizi zaradi epidemije covida-19 zelo hitro izgubili delo, obeti za prihodnost pa niso rožnati.

Po njenih besedah se daljša tudi čas trajanja brezposelnosti med mladimi, ki je marca povprečno znašal že skoraj leto dni. Kar 33,4 odstotka mladih pa je bilo konec marca brezposelnih eno leto ali več.

V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so izrazili nasprotovanje vladanju z največjim demokratičnim deficitom v zgodovini samostojne države, pri čemer je cilj po njihovih navedbah demontaža nekaterih ključnih stebrov socialne države. Po pozivu predsednika Pergama Jakoba Počivavška lahko le delavstvo na čelu s sindikati ustavi predloge vlade, ki so po njegovih besedah skrajno škodljivi.

Tudi po mnenju predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja je vloga sindikatov v trenutnih razmerah še bolj pomembna, saj vlada socialni dialog spreminja v farso. Temu se je treba upreti, je poudaril. Pri tem je spomnil, da delavkam in delavcem nobena pravica ni bila nikoli podarjena sama od sebe.

V Sindikatu novinarjev Slovenije opozarjajo, da so zaostrene družbene razmere v obdobju epidemije covida-19 delo novinarjev in drugih medijskih delavcev izpostavile političnim, ekonomskim in socialnim tveganjem. Vlada, ki je dolžna zagotavljati pogoje za svobodo medijev, s svojimi ravnanji sistematično ruši prav to – svobodo medijev, so zapisali v sporočilu ob prazniku dela in pred dnevom svobode medijev v ponedeljek. "Medtem ko se je med epidemijo občutno povečalo zaupanje v medije, je državni vrh sistematično poniževal novinarje in medije krivil za razmah novega koronavirusa." Ob tem so opozorili tudi na negotovo prihodnost. "Ker so se uveljavljeni poslovni modeli medijev med epidemijo zamajali, skrbi tudi bližnja prihodnost, ko bi uprave izhod lahko ponovno iskale v nižanju stroškov dela in povečanju delovnih obveznosti."

Ob prazniku dela čestitke iz politike

Predsednik SMC-ja in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na Twitterju ob čestitki za praznik dela zapisal, da je Slovenija močna le, ko je gospodarsko močna, naše gospodarstvo pa se lahko razvija le, če se vodstva podjetij zavedajo vrednosti ljudi, ki delajo za dobrobit njihovih organizacij, jih pošteno plačajo in najbolj produktivne nagradijo.

Ministrstvo za javno upravo je tvitnilo, da nobena takšna ali drugačna kriza in tudi ne najnovejša pandemija ne bo oklestila pridobljenih delavskih pravic in solidarnosti.

Predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin je na Facebooku zapisal, da je za krščanske demokrate delo vrednota, ki daje človeku dostojanstvo in ponos. Kot družba lahko tudi v času sprememb vidimo priložnosti in ambiciozno postanemo nosilci razvoja, krepimo znanje in vseživljenjsko učenje, je dodal.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je zapisal, da nas praznik dela spomni, da še ni vse izborjeno in da vsi nimajo razlogov za veselje - zlasti tisti, ki so bili odpuščeni, ker si je nekdo nagrabil zase, njih pa poslal v stečaj, pa tudi mnogi obrtniki in podjetniki so trenutno v težavah.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je opozoril, da so vse daljši delovniki, agencijsko, prekarno in slabo plačano delo, izguba prostega časa podobe dela v 21. stoletju. Prvi maj je opomin, da je lahko drugače, je poudaril.

Predsednica SD-ja in evropska poslanka Tanja Fajon je v poslanici ocenila, da danes več ne moremo govoriti niti o tem, da na ta dan slavimo pretekle delavske zmage, ampak da se ob 1. maju spomnimo, da nas delo za delavske pravice v 21. stoletju šele čaka. Verjame, da je dogovor o prihodnosti dela nujen, da uresničimo priložnosti pred nami in vsaj za silo obvladamo še več tveganj. "Ker verjamem, da je to desetletje pred nami lahko dobro, razvojno desetletje. Če odpravimo ovire in nelogičnosti sistemov, če razvijemo in spodbudimo talente in jim damo potrebno podporo, če se kot skupnost in kot družba spet odločimo, da bomo vzeli svojo prihodnost v svoje roke," je zapisala.

V SAB-u so prepričani, da se bo treba za boljšo prihodnost delavcev in delavstva še boriti. "Primerne plače, dostojne pokojnine, sodobno javno šolstvo in dostopno javno zdravstvo lahko dosežemo z uspešnim, inovativnim gospodarstvom," so tvitnili.

Vodja poslanske skupine nepovezanih Janja Sluga pa je na Twitterju zapisala, da bi morali ob tovrstnih praznikih morali dela proste dni z vikenda prenesti na ponedeljek.