Predlagatelji referenduma so predlagali referendumsko vprašanje: Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije? Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Člani odbora so danes na redni seji z desetimi glasovi proti petim zavrnili predlog mnenja tega delovnega telesa, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren. Gre za referendum o globalnem dogovoru ZN o migracijah, h kateremu je Slovenija pristopila decembra v Marakešu. Referendumsko vprašanje bi se v skladu s predlogom glasilo: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?" SDS in SNS sta pobudo za to vložila 21. novembra lani, slovenska vlada pa je kljub tej pobudi 10. decembra pristopila k dogovoru. Razpravo o predlogu pa so uvrstili šele na današnjo redno sejo OZP-ja, kar so v opoziciji kritizirali.

Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev povedal, da je globalni dogovor o migracijah "zagotovo tema, ki bi jo veljalo prepustiti ljudstvu, ki ima po ustavi vso oblast v rokah". Smiseln pa bi bil po njegovih besedah le, če bi se vsi vnaprej zavezali, da bi spoštovali izide. Kot je menil, je mogoče od dogovora še odstopiti, kar so nekatere države že storile, nazadnje Brazilija.

Odbor zavrnil predlog za referendum o migracijah

Povezava med migracijami in brexitom?

Poslanec največje opozicijske stranke je z migracijami povezal tudi izstop Velike Britanije iz Evropske unije (EU) in zavrnitev dogovora z EU-jem v britanskem parlamentu v torek. Zunanji minister Miro Cerar mu je na drugi strani odvrnil, da je brexit posledica populizma in širjenja lažnih novic ter zavajanja državljanov Združenega kraljestva. Ob tem je poudaril tudi, da morajo biti sovražni govor in njemu podobna nastopanja prepovedani, kar določa tudi dogovor ZN-a.

Cerar: Predlog je brezpredmeten

Cerar je pojasnil tudi, da je sprejemanje mednarodnopravnih aktov, kot je dogovor o migracijah, v pristojnosti vlade, in ne DZ-ja. Parlament pa lahko razpiše referendum zgolj o vprašanjih iz svoje pristojnosti. Zato je obravnava tega predloga po njegovih besedah brezpredmetna, je še dodal v predstavitvi odklonilnega mnenja vlade o predlogu za razpis referenduma.

Tudi vodja zakonodajnopravne službe Nataša Voršič je na seji pojasnila, da sprejemanje samega akta ni v pristojnosti DZ-ja, bi pa lahko bila vsebina tega dogovora predmet obravnave v DZ-ju. Zato je treba proučiti, na katere odločitve oziroma akte DZ-ja se predlog referenduma nanaša, saj da to iz predloga ni razvidno. Poleg tega referendumsko vprašanje v takšni obliki ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma, saj v drugem delu, ki vsebuje interpretacijo dogovora, vzbuja dvom in je nejasno, je pojasnila Voršičeva.

Brexit je posledica populizma, zavajanja in širjenja lažnih novic, je dejal Miro Cerar. Foto: BoBo

Postopkovni predlog Levice

Na podlagi tega mnenja je poslanec Levice Miha Kordiš že med samo razpravo vložil postopkovni predlog, da se razprava konča, saj je predlog po njegovem mnenju brezpredmeten. O postopkovnem predlogu poslanci niso odločali, ampak so na koncu predlog SDS-a in SNS-a zavrnili.

Z brezpredmetnostjo sta se strinjala tudi poslanca koalicijskih strank Robert Pavšič (LMŠ) in Branislav Rajić (SMC).

Grims je v odzivu povedal, da je mogoče vprašanje spremeniti, pomembno pa je, da je zastavljeno jasno. Zatrdil je tudi, da bodo v prihodnosti poslanci na podlagi dogovora o migracijah sprejemali zakonodajo, zaradi česar je referendum upravičen.

Vodja SNS-a Zmago Jelinčič pa je poudaril, da je mogoče na referendumu odločati tudi o odločitvah vlade, saj so ljudje izvolili stranke, ki so sestavile vlado.

Jožef Horvat iz opozicijskega NSi-ja je ob tem opozoril, da je današnja razprava "irelevantna, za kar pa niso krivi predlagatelji". Predlog je bil namreč vložen 21. novembra lani, razprava pa je potekala šele danes. Dogovor je bil medtem potrjen v okviru ZN-a.