Vlada je DZ-ju predlagala, naj, če bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, opravi tretjo obravnavo oziroma preide na glasovanje o zakonu že na seji v sredo.

A bo moral DZ pred odločanjem o zakonskem predlogu glasovati o pobudi strank Levica, LMŠ, SD in SAB, naj za predlog zakona razpiše posvetovalni referendum. To bo po besedah koordinatorja Levice Luka Mesca in predsednice SAB-a Alenke Bratušek postopek zamaknilo za mesec dni. Če bo njihov predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa ga bo zamaknil do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu.

Predlog zakona je bil dopolnjen že na seji matičnega odbora DZ-ja, dopolnila so vložena tudi v drugi obravnavi na plenarni seji DZ-ja.

Prevzem skoraj vseh državnih naložb

Predlog zakona, ki ga je pripravila vlada, določa, da bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike in skrbi za starejše.

Sorodna novica Štiri opozicijske stranke želijo posvetovalni referendum o demografskem skladu

Večji del opozicije takšnemu predlogu nasprotuje. Meni namreč, da predlog zakona ne zagotavlja dolgoročne javnofinančne vzdržnosti pokojninske blagajne in ne pomeni učinkovitega spoprijemanja s trendi staranja prebivalstva.

Dopolnila koalicije

Koalicija dodatno predlaga, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financirale tudi politike štipendiranja. Predlog zakona trenutno določa, da bo sklad vsako leto v pokojninsko blagajno vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, po 10 odstotkov pa bo namenil ukrepom družinske politike in skrbi za starejše.

Koalicija bi nekoliko spremenila na seji matičnega odbora v zakonski predlog dodani 48.b člen, ki opredeljuje postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov za člane nadzornega sveta sklada, ki jih bo imenoval DZ. V člen bi dodali, da bo mandatno-volilna komisija DZ-ja kandidacijsko komisijo oblikovala na predlog poslanskih skupin, da bo imela kandidacijska komisija tri člane in da bo imenovana za pet let.

Na predlog koalicije bi v členu, ki določa prenos ustanoviteljstva z države na sklad, dodali še prenos ustanoviteljstva z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) na sklad, tako da bi bilo določeno, da se bo z uveljavitvijo zakona v vseh predpisih, v katerih sta Republika Slovenija ali ZPIZ določena kot ustanovitelj in edini družbenik ter vlada ali svet ZPIZ kot izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine demografski sklad.

Že po prvotnem predlogu zakona so izjeme pri tem prenosu naložbe države v mednarodnih finančnih institucijah, v gospodarskih družbah, ki opravljajo javno gospodarsko službo dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina (Plinovodi) in električne energije (SODO in Eles) ter javno gospodarsko službo dejavnosti organiziranja trga z električno energijo (Borzen), in naložbe države v družbah 2TDK, Dars in DRI.

Dopolnila opozicije

Opozicijske stranke SD, LMŠ in SAB so vložile vrsto dopolnil. Med drugim predlagajo, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba (Kad), in ne Slovenski državni holding, da bi se sofinanciranje pokojninske blagajne začelo po 20 letih akumulacije, in sicer bi sklad ZPIZ-u letno namenil 70 odstotkov prihodkov iz obresti in dividend ter štiri odstotke vrednosti naložb na zadnji dan preteklega leta. Nadzorni svet bi imel devet članov, ki bi jih imenoval DZ, pri čemer bi štiri predlagala vlada, štiri delodajalske in sindikalne organizacije, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), upokojenska združenja ter Mladinski svet Slovenije, enega pa komisija DZ-ja za nadzor javnih financ.

Opozicija bi tudi določila, da sklad ne bi smel razpolagati s strateškimi naložbami sklada brez soglasja DZ-ja ter da bi moral predlog strategije upravljanja naložb sklada, preden bi ga vlada potrdila in poslala v sprejetje v DZ, obravnavati ESS.

SD, LMŠ in SAB ter Levica pa med drugim predlagajo tudi črtanje člena, da bi v družbah, katerih je ustanovitelj in edini družbenik Republika Slovenija, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. Če bi določilo ostalo, bi namreč sklad, kot pojasnjujejo predlagatelji, pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA). "Vlada Janeza Janše bo s tem dobila nove vzvode za samovoljno poseganje v vodstvene in nadzorne organe družb, katerih doslej ji ni uspelo disciplinirati ali prevzeti," so navedli.

Kaj so povedali v razpravi?

Koalicija podpira vladni predlog o združitvi praktično vsega državnega premoženja pod sklad, ki naj bi deloma financiral pokojninsko blagajno. Opozicija pa meni, da je cilj le pridobiti nadzor nad upravljanjem premoženja, rešitve za pokojninsko blagajno pa ne bo.

"Bistvo predloga zakona je zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb države z nekaterimi utemeljenimi izjemami, saj se lahko le na ta način zagotovijo dovolj veliki dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada in doseganje čim višjih donosov sklada brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov več sedanjih upravljavcev državnega premoženja," je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik.

Hkrati bo vzpostavljen "enoten, pregleden, varen in učinkovitejši" sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti. "Le na ta način se bo lahko zagotovilo čim večje sofinanciranje pokojninske blagajne, in to takoj, ne čez 15 ali 20 let. Pokojninska blagajna namreč zbere premalo sredstev za pokojnine že danes, trenutno pa je velik tudi pritisk odpravljanja posledic epidemije covida-19 na državni proračun," pravi Ješovnik.

Pri določbah zakona je navedel akumulacijo premoženja sklada v vrednosti 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, plačevanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše v višini 10 odstotkov dividend in sredstev za sofinanciranje ukrepov družinske politike v višini 10 odstotkov dividend.

Kakšen demografski sklad potrebuje Slovenija? Foto: BoBo/Radio Slovenija
Kakšen demografski sklad potrebuje Slovenija? Foto: BoBo/Radio Slovenija

Vladne stranke podpirajo predlog

Koalicijske stranke predlog podpirajo. Lidija Ivanuša (SDS) je dejala, da bodo s prenosom državnega premoženja na sklad ustvarjene sinergije in večja dobičkonosnost državnega premoženja, na podlagi katere bodo slovenski upokojenci lahko imeli večje pokojnine. Očitke, da gre za zadnji korak privatizacije, je označila za zavajanje. Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da bo ustanovitev sklada razbremenila proračun in naredila pokojninsko blagajno stabilnejšo, zavedajo pa se, da ne bo mogoče pokriti celotnih potreb pokojninske blagajne in da bo potrebna pokojninska reforma.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da s sprejemanjem zakona zamujajo šest let (leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je predvideval preoblikovanje Kada v sklad do leta 2014). Dejal je, da lahko z enotnim upravljanjem premoženja dosežejo sinergijske učinke in racionalizacijo v poslovanju. Je pa zakon o nacionalnem demografskem skladu šele prva faza, je dodal, predlog namreč predvideva, da bo DZ odločal še o strategiji upravljanja državnega premoženja.

Horvat je še povedal, da so se v koaliciji dogovorili, da bo v nadzornem svetu sklada sedel predstavnik vsakokratne opozicije. Koalicija predlaga tudi dopolnilo, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financirale tudi politike štipendiranja.

Monika Gregorčič (SMC) pa je povedala, da je demografski sklad potreben zaradi slabe demografske slike in da bi si želela, da bi pri sprejemanju tega zakona prišlo do "nekega nacionalnega konsenza". O očitkih, da gre za "zadnjo fazo privatizacije", je dejala, da bo DZ odločal o strategiji upravljanja premoženja in tako s premoženjem "ne bo mogoče razpolagati, kot se bo nadzornemu svetu ali pa morebiti celo določenim članom uprave zazdelo".

Kritična opozicija

Opozicija je proti. Meni, da ne bo šlo za demografski sklad, saj da ne bo rešil težave primanjkljaja v pokojninski blagajni, in opozarja na centralizacijo celotnega premoženja države. Soniboj Knežak (SD) je dejal, da se bo "zakon ukvarjal z vsem drugim, le z dejanskim problemom – finančnim primanjkljajem v pokojninski blagajni – ne". Dejal je, da se zavedajo, da niti njihov predlog (ki ga je DZ oktobra lani zavrnil) niti vladni ni končna rešitev, da obravnava le majhen del primanjkljaja pokojninske blagajne in da bodo potrebni tudi drugi ukrepi. Poudaril je, da je to tema, o kateri je potreben širši družbeni konsenz.

Andreja Zabret (LMŠ) je menila, da "ne gre za sklad v pravem pomenu besede ali za polnjenje pokojninske blagajne, čemur bi moral biti ta sklad namenjen, ampak ... le za poskus prevzema nadzora nad državnim premoženjem". V LMŠ-ju imajo velik pomislek, da bodo na sklad prenesena podjetja, ki so strateškega pomena za Slovenijo, podjetja, ki sledijo ekonomskim ciljem, in podjetja, ki opravljajo javno službo. Menijo, da bi morale biti v skladu le portfeljske naložbe.

Alenka Bratušek (SAB) je navedla stališča poslanskih skupin DeSUS, SMC in NSi iz razprave o predlogu zakona o demografskem skladu, ki ga je vložil SDS, maja 2019, v katerih so te poslanske skupine izražale dvom o centralizaciji celotnega premoženja države, zdaj pa predlagano rešitev podpirajo. Sicer je poudarila, da bo s prenosom država ostala brez premoženja – z izjemami, ki da so "fevd ene stranke".

Opozicijski SD, LMŠ in SAB med drugim z dopolnili predlagajo, da bi v sklad preoblikovali Kapitalsko družbo (ne SDH, kot je predlagano) in da se za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja določbe tega zakona ne bi uporabljale.

Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Zakaj je STA v demografskem skladu?

Luka Mesec (Levica) je dejal, da zaradi takšne ustanovitve sklada pokojnine ne bodo nič višje. Smoter sprejemanja zakona tako vidi v tem, da bo vlada lahko piarovsko" rekla, da je ustanovila sklad in da bodo zaradi tega pokojnine nekoč višje, ter da bo centralizirala premoženje. "Vztrajam pri tem, da je največja skrb pri tem demografskem skladu ta, da ima največja vladna stranka enostavno težnjo po centralizaciji premoženja in konsolidaciji svoje politične moči skozi to," je dejal.

Mesec se je med drugim vprašal, zakaj bi Slovenska tiskovna agencija pristala v demografskem skladu. "Kaj ima institucija, ki je ustanovljena za to, da skrbi za fluktuacijo novic v neki družbi, da vzpostavlja javno sfero in opravlja javno službo, kaj ima ta institucija za vraga za početi oziroma kje je njena misija, da naj bi polnila pokojninsko blagajno? To je popolnoma skregano s kakršno koli pametjo," je poudaril. "Edini razlog, zakaj gre Slovenska tiskovna agencija v ta demografski sklad, je, da vam je do zdaj ni uspelo zlomiti," je ocenil.

Čezmejnim delavcem se v primeru brezposelnosti obeta višje nadomestilo

DZ se je seznanil tudi s predlogom novele zakona o urejanju trga dela, po kateri bi bili čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Predlog je v postopek vložila skupina volivcev in ga bo DZ predvidoma izglasoval, saj mu v poslanskih skupinah skoraj ne nasprotujejo.

Predlog novele zakona o urejanju trga dela so pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, katerega predsednik Mario Fekonja je povedal, da čezmejni delavci v tujini od svojega dohodka za zavarovanje za primer brezposelnosti ob enaki bruto plači plačujejo tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji. V Avstriji je denimo ta delež tri odstotke od bruto plače, v Sloveniji pa le 0,2 odstotka.

Spomnil je, da znesek nadomestila za brezposelnost za dobo treh oz. petih mesecev povrne država zadnje zaposlitve. "Slovenski proračun zaradi predlaganih sprememb zakona tako ne bo dodatno obremenjen," je dejal Fekonja.

Zdaj zakon kot najvišji možni znesek nadomestila za brezposelnost pri nas določa 892,50 evra. Po predlogu sprememb, ki ga je matični odbor za delo na februarski seji nekoliko preoblikoval, pa bi brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je v drugo državo članico EU-ja, evropskega gospodarskega prostora ali Švico najmanj enkrat tedensko vozil na delo, priznalo denarno nadomestilo v višini največ 1785 evrov.

To bi veljalo začasno – za prve tri oz. pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, odvisno od obdobja zaposlitve upravičenca v drugi državi.