Koalicijski vrh, ki se je sestal na Brdu pri Kranju, se je v glavnem uskladil glede predloga zakona o demografskem skladu. V osnovi bodo v skladu strateške in portfeljske naložbe države, je novinarjem povedal Robert Polnar iz DeSUS-a.

V osnovnem kapitalu demografskega sklada bodo naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) ne bo v osnovnem kapitalu sklada, je pa mogoče, da bo še prišlo do spremembe.

V vsakoletni strategiji upravljanja naložb bo mogoče opredeliti tudi naložbe, s katerimi demografski sklad ne more svobodno razpolagati brez soglasja DZ-ja. To so naložbe v Telekomu Slovenije, Petrolu, Loteriji
Slovenija, Novi Ljubljanski banki, Krki, Slovenskih železnicah, Pozavarovalnici Sava in Slovenski industriji jekla. Za naložbe v Holdingu
Slovenske elektrarne, 2TDK in področju, ki zajema distribucijo električne energije, pa je bilo že v začetku po Polnarjevih besedah mišljeno, da ne bodo v skladu.

Sprva predvidene deset- ali 20-letne akumulacijske dobe ne bo. Akumulacija se bo izvajal sproti, tako da se bo akumulaciji namenilo 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin. 40 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin bo namenjenih gradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Nadzorni svet bo 13-članski. Štiri člane bo imenovala vlada, devet pa DZ na predlog poslanskih skupin. Pozneje bodo dorekli, na kakšen način bodo v nadzorni svet imenovani predstavniki civilne družbe. Uprava bo predvidoma tričlanska. Imenoval jo bo nadzorni svet. Pogoji za člane so postavljeni visoko. Treba bo imeti deset let izkušenj iz upravljanja skladov in finančnih tveganj, pričakovati pa je, da bo razpis mednaroden, je povedal Polnar.

Predlog gre zdaj po besedah Polnarja v obravnavo na vlado. Po potrditvi na vladi bo predlog obravnaval Ekonomsko-socialni svet, v DZ-ju pa naj bi bil konec novembra ali v začetku decembra, je napovedal Polnar.

Pripravljen osnutek zakon o demografskem skladu

SMC opozarja na previdnost pri infrastrukturnih podjetjih

V NSi-ju so zadovoljni s trenutnimi določbami v besedilu. "Upoštevana so naša pričakovanja po tem, da je zagotovljen tudi zadosten delež sredstev za družinsko politiko in da večino nadzornega sveta imenuje državni zbor," je po koalicijskem vrhu povedal vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat.

Zadovoljni so, da je koalicija prisluhnila predlogu NSi-ja, da ima v nadzornem svetu mesto zagotovljeno tudi vsakokratna opozicija, saj gre pri demografskem skladu za vseslovenski oz. nacionalni projekt. Pri odprtem vprašanju, ali zavod RTV Slovenija vključiti v nacionalni sklad, so v NSi-ju skupaj s koalicijskimi partnerji presodili, da to ni smiselno in da ne spada v omenjeni sklad.

Določene podrobnosti je sicer treba še doreči, a kljub temu menijo, da so na dobri poti, da do konca tega leta sprejmejo zakon, ki bo prinesel koristi vsem generacijam.

Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je po srečanju dejal, da v povezavi z zakonom glede na to, da so bile uskladitve s poslanskimi skupinami že prej, od poslancev ni bilo velikih vprašanj in je predlog v glavnem dorečen. Zdaj bodo po njegovih besedah dobili vsa gradiva, da morda določene zadeve pogledajo podrobneje, a večjih pripomb ni.

Zatrdil je tudi, da je koalicija usklajena glede vprašanja, katera podjetja bodo prenesli v upravljanje demografskega sklada. Na vprašanje, ali pričakuje kaj več težav od interesnih skupin, je odgovoril, da je to odvisno od njih, ne od koalicije.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga je sicer dejala, da so danes dobili okvire zakona o demografskem skladu in s tem so zadovoljni. Dorekli bodo še nekatere podrobnosti. So pa v SMC-ju izrecno opozorili na previdnost pri infrastrukturnih podjetjih oz. tistih, ki so nosilke kritične infrastrukture, da ne bi prišlo do izčrpavanja podjetij.

Brez večjih vprašanj glede predloga rebalansa

Na vrhu koalicije je beseda tekla tudi o predlogu rebalansa državnega proračuna za letos, ne pa tudi o predlogu proračuna za prihodnji dve leti, kot je bilo sprva napovedano. Po besedah vodje poslancev SDS-a Danijela Krivca ni bilo večjih vprašanj in po njegovem ne bo težav pri sprejemanju.

Delovna telesa DZ-ja te dni že obravnavajo predlog rebalansa s svojih področij, pred odborom DZ za finance pa bo v soboto. DZ ga bo predvidoma obravnaval na redni septembrski seji, ki se bo začela v ponedeljek.

Po predlogu se bodo letošnji odhodki proračuna povečali z 10,36 milijarde evrov na 13,39 milijarde evrov. Najbolj se dodeljena sredstva povečujejo tistim ministrstvom, katerih stroški so se zaradi epidemije najbolj povečali, to pa so ministrstva za finance, za delo, za zdravje ter za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Na vrhu koalicije na Brdu pri Kranju so se seznanili tudi s poročilom v zvezi s strategijo debirokratizacije, na mizo pa so dobili širši nabor ukrepov za debirokratizacijo. V roku 14 dni jih bodo pregledali in predložili ukrepe, za katere se bodo poenotili, je povedal Krivec.
Pristojni so po njegovih besedah predstavili veliko zanimivih zadev, ki jih morda niso poznali niti tisti z daljšim stažem v politiki. Izpostavil je predvsem veliko prekrivanja posameznih zakonov.

Roberta Polnarja iz DeSUS je poročilo, ki se nanaša na davčno, gospodarsko in okoljevarstveno področje ter na področje pravne normative, pozitivno presenetilo. Po njegovih besedah se denimo čisti 27.000 pravnih aktov, pri čemer so nekateri še iz leta 1951, je povedal novinarjem.

Omejevanje širjenja covida-19

Na dnevnem redu vrha koalicije je bil tudi peti protikoronski sveženj. Tako sindikati kot delodajalci so poslali svoje predloge za odpravljanje posledic epidemije. Vlada bo te ukrepe predvidoma obravnavala še ta teden.

Minister Gantar je v ponedeljek dejal, da bodo poskušali več narediti na področju upoštevanja ukrepov. "Bolj si je treba prizadevati za prepričevanje in promocijo, da so ukrepi koristni, utemeljeni, da delujejo tudi v drugih državah. Samo s kaznimi ne moremo prepričati ljudi," je dejal. Kot je minister povedal za Televizijo Slovenija, na srečanju ni bilo govora o dodatnih ukrepih.

"Harmonični" odnosi med strankami

Iz opozicije prihajajo sporočila o dobrem sodelovanju med strankami pri prihajajočih političnih projektih. V strankah LMŠ, SD, Levici in SAB pa napovedujejo tudi pogovore pred glasovanjem o rebalansu državnega proračuna ter demografskem skladu, o katerem se je uskladila koalicija.

Ob usklajevanju koalicije glede zakona o demografskem skladu tudi opozicijski poslanci poudarjajo, da je sprejem zakona o demografskem skladu nujen. "Dejstvo je, da demografski sklad potrebujemo, ker v naslednjih 20 letih ne bo dovolj sredstev za izplačevanje pokojnin iz pokojninske blagajne. Potrebovali bomo več sredstev iz proračuna in demografskega sklada," je izpostavil vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Opozicija sicer z besedilom osnutka zakona, ki je bil danes na mizi koalicijske ekipe, še ni seznanjena. A glede na poročanje medijev se v SD in SAB bojijo, da demografski sklad ne bo napolnil pokojninske blagajne oziroma da bo, kot je dejal Han, "to še ena agencija za razprodajo".

V DZ je trenutno še rebalans proračuna za letos. V prihodnjem tednu se bodo, tako Han, morali pogovoriti tudi o tem, na katera področja se bodo razporedila sredstva. Pri tem je bil kritičen do stanja v državi, ki da ni dobro. Po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek bodo opozicijske stranke skupne točke našle tudi tu, čeprav bodo med njimi vidne tudi razlike.

V strankah so danes namreč ocenili tudi medsebojno sodelovanje, in sicer kot dobro, ali kot je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, "v zadnjih časih še bolj harmonično".

Enotnost opozicije se bo sicer najprej pokazala pri glasovanju o interpelaciji notranjega ministra Aleša Hojsa. V LMŠ-ju sicer menijo, da je ta zaradi odstopa banalna. "Imamo Aleša Hojsa, ki je nepreklicno odstopil s funkcije ministra, in ga na nek način interpeliramo za nekaj, kar ni," je poudaril vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Meni, da sta za situacijo odgovorna tako Hojs kot premier Janez Janša. "Je pa to norčevanje iz države, državnih institucij in instituta ministra ter pa tudi državnega zbora," je še kritično dodal.

Tudi v Levici so ocenili, da v tej situaciji "predsednik vlade zelo verjetno krši zakon, pa tudi ustavo". Kot je napovedal Vatovec, bodo poslanci Levice v petek aktivno sodelovali pri interpelaciji zlasti v točkah, ki so pristale v interpelaciji na njihovo pobudo, in sicer glede očitkov o pritiskih na policijo, ostale preiskovalne organe, glede zahteve po revizijah določenih policijskih preiskav. Sicer pa je njihovo stališče, da mora Hojs dokončno oditi, kar se pa verjetno glede na konsolidacijo koalicije v preteklih dneh ne bo zgodilo.