Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je bil pristojen za davčni in carinski sistem ter za javna plačila. Foto: BoBo
Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je bil pristojen za davčni in carinski sistem ter za javna plačila. Foto: BoBo

"V luči zadnjih dogodkov in razprav v javnosti glede izhodišč davčne reforme želimo pojasniti, da je državni sekretar Tilen Božič danes zjutraj podal odstopno izjavo, ki jo je minister sprejel," so sporočili z ministrstva za finance.

Premier Robert Golob je namreč v torek za oddajo Preverjeno na POP TV izrazil kritiko ekipe ministrstva za finance z ministrom Klemnom Boštjančičem na čelu, češ da je davčno reformo javnosti posredovala slabo in narobe. Zato, kot je dejal, nase prevzema komunikacijo in usmeritve na tem področju.

Dodal je, da davčne reforme morda celo ne bo. Morala bi biti takšna, da bi povečala neto prejemke ljudi in pospešila gospodarski razvoj, je dejal, v nasprotnem primeru je morda sploh ne potrebujemo. "Zagotovo pa je ne bomo izvajali v škodo večine ljudi," je še povedal.

V odzivu so danes na finančnem ministrstvu poudarili, da je njihova ekipa za zdaj javnosti predstavila šele analizo stanja, časovnico in izhodišča. "Konkretna vsebina nikoli ni bila podana zato, ker smo želeli pri snovanju prenove najti konsenz s ključnimi deležniki," so poudarili. Zagotovili so, da na ministrstvu nadaljujejo pripravo prenove davčnega sistema. Pri tem si bodo prizadevali bolje pojasniti, kakšne spremembe načrtujejo, in jih približati ljudem.

Minister Klemen Boštjančič in državni sekretar Tilen Božič na vrhu koalicije 14. marca, na katerem so predstavili osnutek davčne reforme. Foto: BoBo
Minister Klemen Boštjančič in državni sekretar Tilen Božič na vrhu koalicije 14. marca, na katerem so predstavili osnutek davčne reforme. Foto: BoBo

Finančno ministrstvo je izhodišča za davčne spremembe predstavilo koaliciji in nato javnosti 14. marca. Cilj je preprost, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je takrat povedal Boštjančič. Glavne spremembe je napovedal pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.

Glede sprememb pri dohodnini na ministrstvu predlagajo, da se s ciljem večje enostavnosti preide na sistem neto obdavčitve dohodka, torej sistem davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav. Konkretnih rešitev še niso predlagali, saj želijo pred tem široko javno razpravo. Božič ob tem ni hotel zagotoviti, da bodo posamezniku prinesle višje neto prihodke.

Golob je medtem v torek dejal, da bodo morale iti spremembe pri dohodnini v smeri, ki bo zmanjšala obremenitev plač in dela, ki bo stimulativna za mlade in visoko izobražene ter bo spodbujala gospodarski razvoj. "Ko bomo to uredili, se lahko posvetimo premoženju," je dejal in dodal, da ne govori o nepremičninah. Te so danes obremenjene z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč in v ta del se po njegovih besedah ne bodo spuščali.

Davčna reforma odnesla državnega sekretarja Tilna Božiča

Boštjančič ne namerava odstopiti

"Tako kot zna ekipa ministrstva za zdravje prepričati slovensko javnost, zakaj je reforma nujna, sem pričakoval, da bo uspelo tudi ekipi ministrstva za finance. Pa jim ni. Spodrsnilo nam je, zato prevzemam komunikacijo na tem področju in usmeritve nase," je o pomanjkljivi razlagi davčne reforme v oddaji dejal Golob.

Ko predsednik vlade javno izreče takšno nezaupnico finančnemu ministru, vodji najpomembnejšega resorja v njegovi ekipi, je napočil čas, da se minister poslovi, toda finančni minister Boštjančič tega ne namerava storiti, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Minister za finance Klemen Boštjančič in premier Robert Golob. Foto: BoBo
Minister za finance Klemen Boštjančič in premier Robert Golob. Foto: BoBo

Koalicijski partnerji presenečeni nad Golobovimi izjavami

Izjave premierja glede usode davčne in drugih reform, ki jih za letos napoveduje vlada, so presenetile koalicijske partnerje in jih nekoliko vznemirile. V SD-ju so njegove besede po neuradnih informacijah povzročile precejšnje nezadovoljstvo, v Levici menijo, da je treba vztrajati pri predstavljenih izhodiščih davčne reforme.

Golob je namreč v oddaji Preverjeno še dejal, da se mu zdi nujna le zdravstvena reforma, pri vseh drugih pa dopušča možnost, da so šli korak predaleč. "Morda nismo bili dovolj jasni," je dejal in poudaril, da je cilj napovedanih reform en sam – da bodo ljudje živeli bolje. "Če nam ne uspe ljudi prepričati o tem, da so reforme v njihovo dobro in jim bodo olajšale življenje, se pač reform ne bomo šli," je dejal.

O vladni koaliciji je Golob sicer zatrdil, da deluje trdno in dobro. "Včasih seveda moramo imeti različna stališča do kakšnih malenkosti, ampak do zdaj se nam še nikoli ni zalomilo, da ne bi pri konkretnih ukrepih delovali skupaj," je dejal.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v današnji izjavi za medije dejal, da je samokritika vedno dobrodošla, če pa so bile pri komunikaciji ugotovljene napake, je prav, da se to popravi. "Cilj te koalicije je, da se izvedejo te pomembne reforme in se jih na najbolj plastičen in natančen način predstavi ljudem, da jih bodo razumeli in sprejeli. Brez konsenza takih reform ni mogoče sprejemati," je dejal. V tem okviru v Levici po njegovih besedah tudi razumejo premierjeve besede.

Glede izhodišč za davčno reformo je Vatovec dejal, da so takšna, kot so bila predstavljena na zadnjem koalicijskem vrhu, dober začetek in je pri njih vredno vztrajati. V pripravo zdravstvene reforme, ki bo po pričakovanjih eden izmed trših orehov aktualne koalicije, je vključenih več deležnikov, zato so pogledi seveda različni. Zakon o digitalizaciji je po njegovih besedah usklajen, več vprašanj pa je odprtih glede zakona o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ministrstvo za zdravje je predloga obeh zakonov v petek poslalo v javno razpravo.

V vrstah SD-ja so premierjeve besede po neuradnih informacijah povzročile precejšnje nezadovoljstvo. Vodja poslancev SD-ja Jani Prednik je povedal, da v stranki na to temo razprave še niso opravili, zato tega ni želel komentirati. O tem, ali pričakuje širšo razpravo znotraj koalicije, je poudaril, da to opravljajo tako na rednih tedenskih srečanjih kot tudi vrhih koalicije, pri čemer pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje.

Glede podpore ministru Boštjančiču je dejal, da so poslanci SD-ja v DZ-ju potrdili vlado, v kateri sodeluje tudi finančni minister, zato ima ta tudi zdaj njihovo podporo. O davčni reformi pa je Prednik poudaril, da je v začetnih korakih, kako se bo odvijala, pa bodo videli v prihodnosti.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic premierjeve besede razume "izrazito pozitivno", v veliki želji, da vladna koalicija izpelje začrtane reforme. Pritrdil je tudi Golobovim besedam, da morajo vsi skupaj z "normalnimi, resničnimi informacijami znati nagovoriti naše državljanke in državljane, zakaj potrebujemo reforme in kakšen je njihov cilj".

O današnjih odzivih koalicijskih partnerjev pa je Sajovic dejal še, da v politiki niso od včeraj in da je na vsebino podane izjave mogoče najti "34 interpretacij". "Sam verjamem tistim, ki jih slišim iz prve roke. Če se bomo pa vsi odzvali na vse, kar je nekdo rekel, kar je zapisal ali pa komentiral, ne bomo prišli daleč," je dejal in zagotovil, da je koalicija stabilna in trdna, čeprav je za marsikoga v državi to največje breme.

Sajovic je zatrdil, da Golobove besede niso zaušnica finančnemu ministru, celotna ministrska ekipa pa da uživa zaupanje največje poslanske skupine.

Opozicija prepričana, da leto 2023 ne bo prineslo obljubljenih reform

Za opozicijo so premierjeve besede potrditev, da Slovenija letos ne bo dočakala reform, ki jih obljublja vladna koalicija.

Po besedah vodje poslancev SDS-a Jelke Godec je postalo jasno, da reform ni, ampak so zgolj "analize, strateški sveti, ideje, pogovarjanja, dogovarjanja, časovnice, ki se ne izpolnjujejo". Prepričana je da, je tudi "reformno leto daleč od tega, da bo reformno leto".

Kot je spomnila, so bila pričakovanja, tudi glede na predvolilne obljube in obljube, ki so sledile v mandatu aktualne vlade, visoka, skoraj leto dni po tem pa so še vedno neizpolnjena. Meni, da tudi do poletja večjih pretresov na področju zakonodaje ni pričakovati.

Glede premierjeve kritike finančnega ministra Boštjančiča in njegove ekipe pa je Godec dejala, da ima ta vlada več šibkih točk, najšibkejša je po njenih besedah predsednik vlade sam, obračunavanje pred kamerami pa navada levih vlad. O delu vlade bodo sicer vsebinsko razpravljali tudi ob interpelaciji vlade, je še napovedala.

Tudi v NSi-ju menijo, da bo "pompozno napovedano leto reform pravzaprav ostalo prazno". "Žal se ponovno izkazuje, da vlade novih obrazov nimajo operativne sposobnosti in političnega poguma, čeprav imajo po navadi veliko politično večino in moč," je dejal vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj.

"Če se tisti glavni odgovorni, predsednik vlade, potegne nazaj in nekako nakaže, da če jim ne bo uspelo prepričati ljudi o nujnosti reform, jih ne bodo izvedli, je to samo slab signal, kajti ljudje bodo težko sledili nekomu, ki še sam ni prepričan, ali bo lahko prepričal ljudi," je prepričan Cigler Kralj. Vladi očita tudi počasnost in neoperativnost, saj do zdaj ni ponudila nobenih izhodišč, o katerih bi lahko odločali.

Se pa v NSi-ju strinjajo, da so reforme nujne, predvsem reforma zdravstvenega sistema. A Cigler Kralj poudarja, da NSi ostaja opozicijska stranka, aktualne vlade pa ne podpira, saj ima "diametralno nasproten" program. So pa odločeni sodelovati na področjih, ki presegajo delitve na politične stranke, koalicijo in opozicijo. Eno takšnih področij je za NSi zdravstvo, zatrjujejo.

Davčna reforma – korenit poseg v dohodnino in nepremičnine? Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je v oddaji Studio ob 17.00 opozoril, da je načrtovana reforma brez vsebine. "Kot minister reforme nikoli ne bi predstavil na ta način, v tej fazi, ko se ves čas govori: 'ne vemo še, kakšna bo progresija, kdo bo bolj obremenjen, kako bodo obdavčene nepremičnine'." Enako je opozoril tudi novi strateški svet za makroekonomijo pri predsedniku vlade. Vsaka reforma mora najprej imeti finančni okvir, potem vsebino. Davčna pa nima niti enega niti drugega, je poročal Radio Slovenija.